Papež Leon XIV. je izrazil stališče, da Katoliška cerkev ne sme tolerirati nobene oblike zlorabe, še posebej spolnih. Njegove besede odmevajo v času, ko Cerkev nadaljuje prizadevanja za soočanje z dolgoletnimi škandali, ki so močno načeli njeno verodostojnost. V nagovorih in dejanjih poudarja transparentnost, podporo žrtvam in nujnost preventivnih ukrepov, kar nakazuje na odločen pristop k reševanju tega perečega vprašanja.
Papež Leon XIV., ki je bil za poglavarja Cerkve izvoljen 8. maja 2025, je že zgodaj v svojem pontifikatu izpostavil potrebo po odprtem pristopu do problema spolnih zlorab. V intervjuju za Vatican News leta 2023, ko je bil še kardinal Robert Francis Prevost, je poudaril, da »tišina ni rešitev« in da je treba žrtvam prisluhniti ter jim nuditi podporo, da se njihove rane lahko zacelijo.
Kot papež je to stališče še okrepil, saj v svojih govorih redno poziva k ničelni toleranci do zlorab. Junija 2025 je ob srečanju s predstavniki različnih cerkvenih ustanov dejal, da mora Cerkev postati »varen prostor za vse, zlasti za najranljivejše«.
Njegova izjava ni ostala le pri besedah. Papež je podprl nadaljevanje reform, ki jih je začel njegov predhodnik Frančišek, vključno z delom Papeške komisije za zaščito mladoletnih. Ta komisija se osredotoča na vzpostavitev globalnih standardov za preprečevanje zlorab in obravnavo prijav. Leon XIV. je obljubil, da bo Cerkev še naprej sodelovala z zunanjimi strokovnjaki in civilnimi oblastmi, da bi zagotovila preglednost in pravičnost.
Kritike in pričakovanja žrtev
Kljub odločnim izjavam se papež Leon XIV. sooča tudi s kritikami. Zagovorniške skupine, kot je Survivors Network of those Abused by Priests (SNAP), so izrazile zaskrbljenost zaradi nekaterih primerov iz njegove pretekle službe v Peruju.
Leta 2022 so domnevne žrtve zlorab dveh duhovnikov trdile, da Prevost ni takoj začel preiskav, čeprav je škofija Chiclayo pozneje potrdila, da je spodbudil prizadete, naj se obrnejo na civilne oblasti, in začel kanonično preiskavo. Obtožbe so sprožile razprave o tem, ali bo papež zmožen izpolniti svoja visoka pričakovanja glede obravnave zlorab.
Žrtve in njihovi zagovorniki pričakujejo konkretne ukrepe, kot so hitrejše preiskave, strožje kazni za storilce in večja finančna ter psihološka podpora prizadetim. Papež je v svojih nagovorih poudaril, da je sočutje do žrtev »vprašanje človečnosti«, kar je izrazil tudi v katehezi o priliki o dobrem Samarijanu 28. maja 2025, kjer je dejal, da vera sama po sebi ne zagotavlja sočutja, če ni podprta z dejanji.
Poleg obravnave preteklih zlorab papež Leon XIV. stavi na preventivo. Junija 2025 je ob jubileju Svetega sedeža izpostavil, da je »rodovitnost Cerkve odvisna od njene svetosti«, kar vključuje tudi etično delovanje njenih članov. Pozval je k okrepljenemu izobraževanju duhovnikov in laikov o prepoznavanju in preprečevanju zlorab. Hkrati spodbuja duhovno prenovo, ki bi Cerkvi povrnila zaupanje vernikov.
Njegova vizija vključuje tudi širši družbeni kontekst. V nagovorih poudarja, da Cerkev ne sme biti le institucija, ampak skupnost, ki gradi mostove in podpira ranljive. Zlorabe, vključno s spolnimi, vidi kot del širšega izziva, ki zahteva celostno prenovo Cerkve in njenega poslanstva v današnjem svetu.
Foto: Wikimedia/Edgar Beltrán, The Pillar
