Papež Leon XIV. se vrača v zgodovinsko Apostolsko palačo
Papež Leon XIV., ki je 8. maja 2025 prevzel vodstvo Katoliške cerkve, bo po poročanju vatikanskih virov za svoj dom izbral zgodovinsko Apostolsko palačo. Odločitev, ki označuje vrnitev k tradicionalnemu bivališču papežev, je vzbudila veliko pozornosti, saj je njegov predhodnik, papež Frančišek, raje bival v skromnejšem rezidenci Casa Santa Marta.
V nedeljo, 11. maja 2025, je papež Leon XIV. po molitvi Regina Caeli slovesno odprl zapečatena vrata papeških stanovanj v Apostolski palači, kar je pomemben simbolni trenutek njegovega pontifikata.
Po smrti papeža Frančiška 21. aprila so bila stanovanja zapečatena v skladu z vatikanskim običajem, ki označuje praznino papeškega prestola in varuje osebne dokumente prejšnjega papeža.
Odstranitev pečatov, ki jo je posnela vatikanska tiskovna služba, je sprožila ugibanja o tem, ali bo Leon XIV dejansko bival v prostorih, ki jih je Frančišek opustil v prid bolj preprostega življenjskega sloga.
Vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni se o natančni lokaciji novega papeževega bivališča sicer še ni izrekel, kar pušča nekaj prostora za špekulacije.
Zakaj vrnitev v Apostolsko palačo?
Apostolska palača, znana tudi kot Palača Siksta V., je že od leta 1870 tradicionalno prebivališče papežev. Nahaja se severovzhodno od bazilike sv. Petra in vključuje vrsto prostorov, ki obsegajo kapelo, spalnico, delovno sobo, pisarno za papeževega tajnika, dnevno sobo, jedilnico, kuhinjo, knjižnico in celo zdravstveni apartma z zobozdravstveno opremo.
Papež Leon, ki je trenutno nastanjen v stanovanju v Palazzo Sant’Uffizio, kjer je bival kot kardinal, naj bi se v papeške prostore preselil v prihodnjih tednih.
Palača nudi več zasebnosti in varnosti v primerjavi z živahnim vzdušjem rezidence Casa Santa Marta, kjer je bival Frančišek. Po poročanju italijanskega časnika Corriere della Sera so nekateri kardinali spodbujali papeža Leona, naj se vrne v palačo, saj naj bi ta nudila boljše pogoje za delo in zagotavljanje varnosti.
Pomen odločitve in zgodovinski kontekst
Odločitev papeža Leona, prvega ameriškega papeža, da se vrne v Apostolsko palačo, se razume kot korak k obnovitvi tradicije, ki jo je Frančišek prekinil. Frančišek je z izbiro Casa Santa Marta poudarjal svojo željo po skromnosti in bližini ljudem, kar je odmevalo kot simbolna gesta reformističnega pontifikata.
Leonova vrnitev v palačo pa po mnenju mnogih ni kritika Frančiškove zapuščine, temveč praktična odločitev, povezana z logistiko in varnostjo. Palača, ki vključuje tudi vatikanske pisarne, knjižnico in dele Vatikanskih muzejev, ostaja središče cerkvene uprave.
Zanimivo je, da je papež Leon že javno izrazil spoštovanje do Frančiškove zapuščine in poudaril, da želi nadaljevati njegovo delo. Medtem ko se Vatikan pripravlja na nedeljsko slovesno mašo ob začetku Leonovega pontifikata, ki se je bodo udeležili tudi vidni gostje, kot sta ameriški podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio, bo pozornost javnosti usmerjena v nadaljnje korake novega papeža.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pexels
