Paradoks travme: Zakaj izogibanje ni rešitev
Ko se posameznik sooča z izzivom posttravmatske stresne motnje (PTSM), je naravno, da želi spomine na travmatične dogodke čim bolj potisniti stran. Kljub temu pa raziskave, vključno s tistimi, ki jih navaja Psychology Today, kažejo, da izogibanje travmatičnim opomnikom ni dolgoročna rešitev in lahko dejansko poslabša simptome PTSM. Raziskali bomo, zakaj izogibanje spominom na travmo pogosto ni učinkovito, kako deluje strahov pogojeni odziv ter kako se lahko posameznik z različnimi terapevtskimi pristopi uspešno spoprime s svojimi travmatičnimi izkušnjami.
Kako pogojevanje in sprožilci strahu vplivajo na PTSM
Strahov pogojeni odziv je obrambni mehanizem, ki nas opozori na potencialne nevarnosti. Ta naravni odziv, ki se ga pogosto opisuje kot odziv “boj, beg ali zamrznitev,” omogoča hitro odzivanje v nevarnih situacijah. Pri posameznikih s PTSM pa je ta alarmni sistem pogosto prekomerno aktiven, kar lahko povzroči pretirane odzive v situacijah, ki dejansko niso nevarne. Na primer, vonj določenega parfuma, zvok petarde ali določeni kraji lahko postanejo sprožilci, ki spominjajo na travmatičen dogodek in sprožijo intenziven stresni odziv, četudi situacija ne predstavlja realne nevarnosti. Takšni nevtralni dražljaji pogosto povezujejo s travmatičnim spominom, kar sproži nepričakovan odziv.
Izogibanje takim sprožilcem, čeprav je razumljivo, predstavlja problem. Morda se zdi, da nas izogibanje zaščiti pred čustvenim nelagodjem, vendar ta strategija lahko dolgoročno ojača naš strah pred sprožilci. Namesto da bi se soočili s sprožilcem in zmanjšali tesnobo, vsakič, ko se izogibamo, krepimo idejo, da je sprožilec dejansko nevaren, kar še povečuje občutek tesnobe in nelagodja.
Izogibanje, beg in varnostno vedenje: začasna olajšava z dolgoročnimi posledicami
Izogibanje in varnostno vedenje sta načina, s katerima posamezniki s PTSM pogosto skušajo obvladati stresne situacije. Izogibno vedenje obsega popolno izogibanje situacijam, ki spominjajo na travmo, kot je na primer izogibanje vožnji po avtocesti, kjer se je zgodila prometna nesreča. Varnostno vedenje pa vključuje vedenja, ki naj bi zmanjšala strah in tesnobo, a dejansko ne nudijo večje zaščite. Na primer, nenehno preverjanje zaklenjenosti vrat ali stalno preverjanje otrokove varnosti pri varuški morda zagotavlja trenutno olajšanje, vendar lahko dolgoročno okrepi prepričanje, da so nevarnosti stalno prisotne.
Prekomerno varnostno vedenje sčasoma povzroči, da tesnoba postane stalnica. Ko npr. stalno preverjamo kamere doma, da se prepričamo o varnosti, se lahko v kratkem počutimo bolje, a hkrati to vedenje ohranja prepričanje, da je nevarnost ves čas prisotna. S tem vedenjem posameznik ne dobi priložnosti, da bi razbil povezavo med sprožilcem in zaznano nevarnostjo, kar Psychology Today opisuje kot ohranjanje cikla strahu in izogibanja.
Terapevtski pristopi k zdravljenju PTSM: prekinitev cikla strahu
Dobra novica je, da obstajajo preverjeni terapevtski pristopi, ki pomagajo posameznikom pri obvladovanju in zdravljenju PTSM brez nenehnega izogibanja. Psychology Today pogosto navaja tri ključne metode za obravnavo PTSM:
- Podaljšana izpostavljenost (PE) – Ta metoda pomaga posameznikom postopno soočiti se s spomini na travmo in sprožilci, kar prispeva k obnovitvi občutka nadzora in zmanjšanju moči travmatičnih spominov.
- Terapija kognitivnega procesiranja (CPT) – Ta metoda omogoča razvijanje veščin, ki posamezniku pomagajo spremeniti negativne misli in prepričanja, povezana s travmo, ter omogoča realnejše vrednotenje sprožilcev.
- Desenzibilizacija in ponovna obdelava gibanja oči (EMDR) – EMDR uporablja ciljno obdelavo misli in spominov na travmo ter s tem zmanjša njihovo emocionalno moč.
Bistveno, da se pri vseh treh pristopih doseže podobna rešitev: soočenje s spomini na travmo, dokler ti postopno ne izgubijo svoje moči. S tem se posameznikova sposobnost obvladovanja stresa in življenja brez nenehnega strahu pred sprožilci poveča. Na ta način metaforična žoga za plažo, ki jo poskušamo obdržati pod vodo, preneha izstreljevati na površje in oseba lahko doseže notranji mir ter stabilnost.
Portal24; Foto: Pixabay
