Parlamentarne volitve na Kosovu: Politični preizkus v senci gospodarskih izzivov in etničnih napetosti
Po vsem Kosovu so se danes odprla volišča na parlamentarnih volitvah, ki predstavljajo ključni politični preizkus za premierja Albina Kurtija. Glasovanje poteka v ozadju šibkega gospodarstva, ponovnih napetosti med etničnimi Albanci in Srbi ter mednarodnih pritiskov glede normalizacije odnosov s Srbijo. Prvič po osamosvojitvi leta 2008 je kosovski parlament zaključil polni štiriletni mandat. Slednje pa volitvam daje dodatno težo.
Politične stranke so v času kampanje oblikovale močne retorične pozicije, pri čemer je Kurti svojo komunikacijo zasnoval na pozivih k prihodnosti in nacionalni enotnosti, poroča Eurnews. Njegovo gibanje Vetevendosje! velja za favorita. Ne pričakuje pa se, da bo doseglo absolutno večino. Ključni izziv ostaja sestava stabilne koalicije. Pomembno vlogo pri sestavi koalicije bosta igrali Demokratska stranka Kosova (PDK) in Demokratska liga Kosova (LDK). Obe stranki sta se v svojih nagovorih osredotočili na gospodarske reforme, izboljšanje življenjskega standarda in reševanje problemov brezposelnosti.
Bedri Hamza (PDK) je poudarjal konkretne gospodarske ukrepe in pozival k stabilnosti. Lumir Abdixhiku (LDK) je nagovarjal volivce s programom, osredotočenim na socialno politiko in vladavino prava. Stranke so obljubljale zvišanje plač, izboljšanje zdravstvenega sistema in pritegnitev več tujih naložb. Stranke sicer niso konkretno pojasnile, kako bodo zagotovile potrebna finančna sredstva.
Ekonomski in družbeni kontekst volitev
Kosovo, država s približno 1,6 milijona prebivalci, ostaja ena najrevnejših v Evropi, z letnim BDP na prebivalca pod 6000 evrov. Gospodarska rast je omejena, pri čemer pomanjkanje tujih investicij in odvisnost od mednarodne pomoči ostajata ključen izziv. Washington je pred nedavnim uvedel 90-dnevno zamrznitev financiranja projektov prek ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), kar dodatno obremenjuje že tako šibko gospodarsko sliko. Od leta 1999 so ZDA v Kosovo vložile več kot 2 milijardi dolarjev, od tega več kot polovico prek USAID.
Medtem ko se politične stranke osredotočajo na vprašanja blaginje in socialne varnosti, pa ostajajo odprta vprašanja, povezana z etničnimi napetostmi. Bruselj je že pred volitvami jasno sporočil, da pričakuje od nove vlade konkretne korake k umiritvi razmer na severu Kosova, kjer živi večina srbske manjšine.
Mednarodni pritisk in prihodnost dialoga s Srbijo
Eden ključnih izzivov, ki bodo zaznamovali prihodnje vladanje, bo odnos Kosova s Srbijo. EU in ZDA sta obe strani pozvali k izvajanju dogovorov, doseženih pred dvema letoma, ki vključujejo ustanovitev Združenja občin s srbsko večino. KFOR, stabilizacijske sile pod vodstvom Nata, so v zadnjih letih okrepile svojo prisotnost, predvsem v obdobjih povečanih napetosti.
Pogovori o normalizaciji odnosov s Srbijo so med volilno kampanjo ostali na obrobju, čeprav bodo ključni za prihodnjo evropsko integracijo Kosova. Evropska komisija je poudarila, da bo od nove vlade pričakovala konstruktivno vključitev v dialog, saj je to eden od pogojev za nadaljnjo finančno podporo in postopno približevanje članstvu v EU. Skupina 100 opazovalcev iz EU, 18 predstavnikov Sveta Evrope in številni drugi iz mednarodnih organizacij bodo spremljali potek volitev in zagotavljali njihovo poštenost.
Portal24; Foto: Pixabay
