Pay or Okay: Meta pod lupo evropskih regulatorjev
V luči prihajajočih mnenj Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB), se Evropska komisija podaja v preiskavo poslovnega modela tehnološkega giganta Meta, znanega kot “Pay or Okay”. Itxaso Domínguez de Olazábal (svetovalka za politike pri EDRi.)je izpostavila, da takšna obdelava podatkov krši temeljne pravice ljudi in je tesno prepletena z razširjenimi poslovnimi modeli.
Metin nedavni prehod na možnost plačljive naročnine je povzročil presenečenje v industriji, spodbudila pa ga je sodba Vrhovnega sodišča EU, ki je monetizacijo uporabniških podatkov označila za nezakonito. To je podjetje prisililo k iskanju alternativ, kjer je “Pay or Okay” postal zadnji poskus racionalizacije njihovega obsežnega komercialnega nadzora.
Pričakuje se, da bo odločitev EDPB 16. in 17. aprila prinesla nov pogled na takšne poslovne modele in morda vplivala na nadaljnje prakse zasebnosti. Zavrnitev modela “Pay or Okay” bi lahko postavilo močan precedens ne samo v EU, temveč tudi globalno, saj bi lahko pritiski proti Meti in podobnim modelom dodatno okrepili zaščito zasebnosti kot temeljne pravice.
Zasebnost postaja razkošje
Razprava o modelu “Pay or Okay” se odraža tudi v nedavnih odprtih pismih, podprtih s strani civilnodružbenih organizacij, ki zahtevajo, da EDPB zavzame odločno stališče proti tej praksi. Zasebnost postaja razkošje, ki je dostopno le premožnim, in čedalje več je zaskrbljenosti, da fundamentalne pravice ne bi smele biti žrtvovane za enostavnost sodobnega življenja.
“Pay or Okay” poskuša oblikovati pomembno izjemo pri uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), kar bi bilo v nasprotju z zahtevami za pristno privolitev pri sprejemanju piškotkov. Posledično bi lahko model vplival na svobodno, informirano in nedvoumno privolitev, ki je ključna za pravi nadzor posameznikov nad njihovimi osebnimi podatki.
Evropski parlamentarci so v odprtem pismu Meti poudarili diskriminatorni učinek modela “Pay or Okay”, ki vztraja pri nepravičnem “vzemi ali pusti” pristopu. Ta pristop ohranja ovire za digitalni dostop in nadzor nad osebnimi podatki, s čimer učinkovito vsiljuje škodljiv način obdelave podatkov. Milijoni ljudi so odvisni od teh platform za svoje vsakodnevne aktivnosti v vedno bolj digitalizirani družbi, kjer je zasebnost in varstvo podatkov predstavljeno kot blago, ki ga je mogoče kupiti, kar vodi v poglabljanje družbenih neenakosti.
Preiskava
Evropska komisija je v skladu z Zakonom o digitalnih trgih (DMA) sprožila preiskavo proti Meti, izpostavljajoč, da binarna izbira, ki je vsiljena uporabnikom, ne ponuja prave alternative za tiste, ki zavrnejo privolitev, kar lahko vodi v neprekinjeno kopičenje osebnih podatkov. Komisija je prav tako poudarila, da plačilni vidik modela “Pay or Okay” lahko pomeni poslabšanje pogojev storitev, pri čemer Meta izkorišča svojo tržno moč za namerno znižanje kakovosti svojih storitev, kar krši načela GDPR o pravičnosti.
Poleg tega evropske potrošniške organizacije izražajo zaskrbljenost zaradi nepoštenih, zavajajočih in agresivnih praks ter plenilskega poslovnega modela oglasne tehnologije, ki je v jedru Metinega delovanja. Preklic soglasja bi moral biti enako preprost kot njegovo dajanje. Pri modelu “Pay or Okay” pa slednje zaradi zapletenih vmesnikov in temnih vzorcev, ki uporabnike manipulirajo k neželenim dejanjem ni izvedljivo.
Odziv Mete
Meta se je na pritisk regulatorjev odzvala in priznala utemeljenost pomislekov glede svojega modela “Pay or Okay”, vendar namesto popolne opustitve tega modela, je predlagala znižanje cen naročnin in nadaljevanje izkoriščanja svojih prevladujočih družbenih omrežij. Omrežja služijo predvsem z osebnimi podatki uporabnikov v Evropi in globalno, pri čemer se večina uporabnikov verjetno ne bo odločila za plačilo pristojbin.
Naročnine ne predstavljajo glavnega toka prihodkov za tehnološke platforme, ki večino svojih prihodkov še vedno ustvarjajo s prodajo prostora za oglaševanje. Alphabet in Meta skupaj dosledno ustvarjata več kot 200 milijard dolarjev globalnih prihodkov od oglasov letno, pri čemer je prodaja oglasov v letu 2022 predstavljala 98 odstotkov prihodkov Mete.
Digitalne pravice skupnosti poudarjajo, da zasebnost ni naprodaj, pri čemer s prstom kažejo na nezadostno razumevanje kompleksnih sistemov s strani uporabnikov, ki verjamejo, da so dali soglasje, a v resnici ostajajo v temi glede podatkov, ki se jim odpovedujejo. Z nestrpnostjo pričakujejo aprilsko odločitev EDPB, ki bi lahko postavila koristne smernice za prihodnje standarde zasebnosti.
Kljub zakonodaji EU, sledenje v digitalnem oglaševanju ostaja norma, pri čemer velike spletne platforme pogosto tolerirajo neskladnost. Razprava presega zgolj privolitev, težava je v različnih metodah, s katerimi Meta in njeni partnerji ne samo vzdržujejo svoj model, ampak ga uveljavljajo tudi na drugih platformah, ki se prav tako zatečejo k “Pay or Okay”.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik