Predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, Joc Pečečnik, se je odzval na kritike Levice, ki so sledile njegovemu nastopu v četrtkovi oddaji Tarča. V daljšem javnem zapisu je poudaril, da se njegove besede napačno interpretirajo, ob tem pa je naslovil vrsto očitkov, povezanih z delovanjem ministrstva in pristopom stranke k vprašanju financiranja dolgotrajne oskrbe.
Pečečnik je zapisal, da so ga predstavniki Levice napačno razumeli, saj sam ni izrekel trditev, ki mu jih očitajo. „Tega, kar mi v vašem čustvenem odzivu očitate, nisem izrekel, in žal to, kar povzemate, ni bila moja izjava. Verjetno so vas čustva ob moji kritiki vašega ministra zavedla,“ je poudaril in dodal, da je ministra kritiziral „zaradi nesposobnosti in pobiranja denarja brez programa ter organizacijskega kaosa na ministrstvu“.
Kot ključen problem izpostavlja, da minister Simon Maljevac sodelovanja v oddaji Tarča ni sprejel, zaradi česar po njegovih besedah do demokratičnega soočenja argumentov ni prišlo.
Pečečnik je posebej poudaril, da podjetniki v SBC podpirajo izplačilo neobvezne božičnice: „S kolegi podjetniki v klubu SBC 100 % podpiramo neobvezno božičnico in jo vsi tudi že brez prisile leta izplačujemo.“
V odzivih Levice je največ razburjenja sprožila njegova izjava o „mulariji“. Pečečnik pojasnjuje, da je ta označba letela na mlad kader brez izkušenj: „Moja označba ‘mularija’ se je dejansko nanašala na mlad kader, ki nima izkušenj z organizacijo in ne razume, da je denar, ki ga zapravljamo, potrebno zaslužiti.“ Dodal je, da bo šele praksa – ko bo kdo sam zaslužil dovolj za preživetje zaposlenih – prinesla razumevanje njegovih navedb.
Spomin na Jugoslavijo in opozorilo pred ponavljanjem napak
V pismu je Pečečnik spomnil na razmere pred štirimi desetletji. „Vašo stranko zaradi efektivnosti in trdnih načel zelo spoštujem, kljub temu, da sem izrecno proti ideologiji, ki jo zastopate, saj nas je pred 40. leti peljala v pogubo,“ je zapisal in opozoril na gospodarsko šibkost Jugoslavije, ki se je znašla na robu Evrope.
Kot je dodal, je v tistem času velik del prebivalstva živel na socialni podpori, osnovna živila pa so bila dostopna šele čez mejo. „Kavo in riž smo pili in jedli, če smo ju šli iskat v Avstrijo ali Italijo,“ je zapisal.
Posebej oster je bil Pečečnik do načina, kako je Levica po njegovem mnenju obremenila podjetnike z administracijo. „Ne podpiram metod, ko spoštovani Luka Mesec razlaga državljanom o poštenosti, pravčnosti in korektnosti, podjetnike in obrtnike pa ste prisilili k uvedbi registracije delovnega časa, s čimer smo imeli visoke stroške,“ je opozoril.
Ob tem je dodal, da so mnogi podjetniki, ki niso imeli časa ali sredstev za izpolnjevanje novih zahtev, bili kaznovani, medtem ko zaposleni na ministrstvu „delajo od doma štiri dni na teden in se celo poletje ne javijo kolegom v službi“.
Rešitve in predlogi SBC
V pismu je Pečečnik znova izpostavil temeljno poslanstvo SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki je po njegovih besedah usmerjeno v kulturo podjetništva, korektnost in družbeno odgovornost. „Temeljni namen SBC – Kluba slovenskih podjetnikov je, da skrbi za kulturo podjetnikov in obrtnikov, jih povezuje, krepi njihovo znanje in nenehno poudarja 7 zlatih vodil, ki govorijo o tem, da morajo biti naši člani pri poslovanju korektni, pošteni, da imajo plačane davke, da pomagajo lokalni skupnosti, da skrbijo za zaposlene ter da niso koruptivni,“ je pojasnil.
Kot rešitev za izboljšanje položaja zaposlenih Pečečnik predlaga razbremenitev gospodarstva. „Rešitev je v tem, da država zmanjša obremenitve, celo uvede degresivno lestvico obdavčitve, s čimer bo podjetnikom in obrtnikom cilj dajati čim višje plače za blaginjo zaposlenih,“ je zapisal. Prepričan je, da bi se s tem izboljšala tudi konkurenčnost podjetij v globalnem okolju.
Pečečnik je bil oster tudi do vlade, in sicer glede pristopa financiranja dolgotrajne oskrbe. „Pobirate namreč denar, za katerega nimate na področju dolgotrajne oskrbe niti natančnega programa niti nobenih natančnih izračunov, kako bi z gospodarnim upravljanjem s sredstvi prišli do najboljše oskrbe,“ je poudaril. Dodal je, da državljani razumejo pomen dolgotrajne oskrbe, a se ne strinjajo z načinom, kako se zbirajo sredstva brez konkretnih načrtov.
„Takšno stvar lahko naredi le neizkušena ‘mularija’, ki se na davkoplačevalskem denarju uči kot v prvem razredu ekonomije in se nahaja v oblastnem transu vladanja in prevladanja,“ je zapisal.
Poudarek na dialogu in stabilnem okolju
Kljub ostrim besedam Pečečnik v odgovoru ponuja roko za sodelovanje. „Člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov smo vam z veseljem na voljo za organizacijsko in analitično pomoč,“ je zapisal in dodal, da imajo v klubu analitičen oddelek, ki lahko pripravi konkretne projekte za povečanje plač zaposlenih.
Na koncu je še poudaril, da SBC nasprotuje sovražnemu govoru v politiki. „Smo proti takšnim izjavam. Za takšne podjetnike v našem klubu ni prostora. Po našem delovanju lahko vidite, da nismo a priori proti nobeni politiki in nismo sovražniki,“ je zapisal.
Ob tem je dodal, da podjetnike ne zanimajo ideološki simboli: „Ne zanimajo nas vaše petokrake niti Janševi grbi in zastave. Zanima nas ustvarjalno in predvsem stabilno podjetniško okolje, da bomo lahko delali in načrtovali dolgoročno.“
Pečečnik je pismo sklenil s pozivom k bolj treznemu razmišljanju in odgovorni politiki: „Želim vam vse dobro in da postanete zreli in razumni politiki, ki zagovarjajo podjetnike in obrtnike, ki marljivo delajo in se trudijo, da imamo v državi dober standard, kakovostno javno upravo in blaginjo.“
Odprto pismo Levice
Levica je po oddaji Tarča naslovila Joca Pečečnika z odprtim pismom, v katerem so se odzvali na njegove izjave, da je stranko označil za „mularijo“. V odgovoru poudarjajo, da se prav ta „mularija“ ukvarja z enim največjih družbenih projektov – vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe.
„Raznorazne osnutke zakonov o dolgotrajni oskrbi se je pisalo več kot 30 let, pa so vsi obtičali v predalih,“ so zapisali in spomnili, da je edini predlog, ki je prišel do glasovanja, pripravljala Janševa vlada, a so ga državljani zavrnili na referendumu.
Pečečniku očitajo, da zagovarja model, po katerem bi se ljudje sami financirali za oskrbo. „Povprečne oskrbnine znašajo okoli 1.200 evrov mesečno in sežejo tja do 2.000. Res pričakujete, da lahko razdremo z davki financirane storitve do te mere, da bo ljudem ostalo dovolj za tako visoke položnice?“ so zapisali. Takšno razmišljanje so označili za „navadno neoliberalno mantro“, ki vodi v propad javnih storitev, kot kažejo primeri iz tujine in slovenski stanovanjski trg po Jazbinškovi reformi.
V Levici poudarjajo razliko med svetom podjetništva in javnim sektorjem: „Javne storitve pomenijo to, da vsi prispevamo v skupno blagajno, za tistega, ki v nekem trenutku potrebuje storitev. In vsak med nami se bo postaral.“
Ocenjujejo, da je prav Levica v zadnjih letih pokazala največ fiskalne odgovornosti: „Nikoli nismo na pamet pisali zakonov, ki ne bi imeli finančnega pokritja.“ Dodali so, da je sistem dolgotrajne oskrbe primerljiv z zdravstvom in pokojninskim sistemom ter da vanj prispevajo vsi – fizične osebe, podjetniki in upokojenci.
Ob tem priznavajo, da ima sistem „porodne krče“, saj je socialnovarstveni sektor podhranjen, a zagotavljajo, da delajo po najboljših močeh. „Smo pa že postavili več kot kdorkoli v zadnjih 30 letih,“ so zaključili s podpisom: „mularija iz Levice“.
Foto: Tarča/RTV SLO/Zajem zaslona
