Petrol: zaradi ukrepov 210 milijonov evrov škode, v pripravi odškodninske tožbe.

Regulacija cen energentov na različnih trgih je povzročila za 210 milijonov evrov škode, trdijo v Petrolu. Uprava družbe bo terjala odškodnino, med drugim pripravlja vložitev odškodninskih tožb in ustavno presojo.

Na skupščini Petrola so se sešli delničarji družbe, ki so zastopali 72,9 odstotka kapitala. Skupščina je bila na pobudo družb Vizija holding in Vizija holding ena, ki ju vodi poslovnež Dari Južna. Delničarji so se seznanili s škodo zaradi regulacije cen energentov v Sloveniji in na Hrvaškem.

“Zaradi regulacije je imel Petrol v prvem polletju za 100 milijonov evrov izpada dobička iz poslovanja, hkrati pa je država pobrala za 97 milijonov evrov več dajatev, ker so regulirane cene izkoristili vozniki v tranzitu, prebivalci z druge strani meje in verjetno tudi kakšni špekulanti,” je izračunal Južna.

Izračuni Petrola so še višji. Kot je povedala predsednica uprave Nada Drobne Popović, je škoda zaradi regulacije cen pogonskih goriv v Sloveniji v prvi polovici tega leta ocenjena na 106,9 milijona evrov. Na Hrvaškem je škoda od lanskega oktobra doslej na 45,6 milijona evrov.

Skupno vsoto škode zaradi regulacije vseh energentov na vseh trgih v letu 2022 je ocenila na 210 milijonov evrov. Če ne bo ustreznih interventnih zakonov, bi se prihodnje leto utegnila povzpeti na 248,1 milijona evrov.

Uprava: Cena ni pokrila niti nabavnih stroškov

V Sloveniji se je vlada letos spomladi najprej odločila regulirati cene pogonskih goriv sredi marca. Takrat je določila najvišjo dovoljeno cene tako v malo- kot veleprodaji. “Cene je določila tako nizko, da Petrol ni pokril niti nabavnih stroškov goriva,” je povedala.

Izpostavila je, da je vlada konec marca sprejela sklep, s katerim se je zavezala, da bo po izteku regulacije za čas trajanja ukrepa določila nadomestilo podjetjem, ki jim je bila z regulacijo povzročena škoda. “Vlada se tega ni držala,” je opozorila.

Regulacija cen je veljala do konca aprila, nato jo je vlada za bencinske servise zunaj avtocest in hitrih cest znova uvedla za čas od 11. maja do 20. junija. Zdajšnjo metodologijo določanja cen goriv na slovenskem trgu je ocenila za primerno. na Hrvaškem

Dodaten izpad poslovnega izida v Sloveniji je nastal tudi zaradi uravnavanja cen na področju električne energije in zemeljskega plina.

Uprava: Dopisi, sestanki, rešitve ni

Uprava si je ves čas prizadevala za dialog in iskanje rešitev. “Na gospodarsko ministrstvo smo posredovali 19 dopisov na to temo. Maja smo vladi posredovali zahtevek za povračilo škode za prvo obdobje regulacije in nato julija še enega za obe obdobji skupaj,” je povedala predsednica uprave. Na začetku decembra so imeli sestanek z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom, a se je končal brez rešitve.

Iskanje odškodnine po pravni poti

Na Hrvaškem so cene pogonskih goriv regulirane skoraj ves čas od lanskega oktobra in tudi tam so vlado večkrat opozorili, da to ogroža njihovo poslovanje. “Vladne uredbe so neustavne in nezakonite,” je povedala hrvaška odvetnica Belinda Čačić… več tukaj.

Odvetnik Tomaž Ilešič je dodal, da ukrep slovenske vlade ni bil v skladu z zakonom o nadzoru cen, saj bi moralo biti določeno tudi nadomestilo za nastalo škodo. Poleg tega ni bil nujen. Najprej bi namreč morali poskusiti zajeziti rast cen z zmanjšanjem javnih dajatev. Prav tako ni bil sorazmeren, saj je bilo celotno breme zvišanja cen naftnih derivatov preneseno na podjetje.

Uprava bo zdaj najprej vložila predlog za mirno rešitev spora pred državnim odvetništvom, v Sloveniji že v prvem tednu januarja, na Hrvaškem pa predvidoma do 15. januarja. Če ne bodo uspešni, bosta sledili vložitvi odškodninskih tožb pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in Gospodarskim sodiščem v Zagrebu.

Petrol namerava vložiti tudi pobudo za oceno zakona o nadzoru cen v delu, ki vladi le omogoča določitev primernega denarnega nadomestila podjetjem, ki bi jim lahko ukrep povzročil občutno škodo. S problematiko nameravajo seznaniti Evropsko komisijo. Drobne Popović je še povedala, da bo uprava prisiljena sprejemati tudi odločitve, ki bodo šle v smeri zaščite premoženja Petrola.

Med drugim razmišljajo o prenehanju prodaje tistih energentov, pri katerih ne zmorejo pokrivati stroškov. “Seveda si tega ne želimo,” je dejala in dodala, da pa bo “treba krčiti obseg poslovanja, če ne želijo pripeljati Petrola “na kant” oz. do točke, ko bi moral zaprositi za dokapitalizacijo”. Ker je preveč odprtih vprašanj, tudi še niso sprejeli poslovnega načrta za leto 2023.

Geoplin škodo utrpel predvsem zaradi Gazproma

Delničarji so se seznanili tudi s poslovanjem hčerinske družbe Geoplin. Za to je bilo leto 2022 zaradi vojne v Ukrajini in zmanjšanih dobav ruskega plina zelo nepredvidljivo in spremenljivo. Novembra je od Petrola dobila 50 milijonov evrov likvidnostnega posojila, nato pa so delničarji na skupščini ocenili, da dokapitalizacija ni potrebna.

Škoda iz poslovanja z ruskim Gazpromom je do konca novembra ocenjena na 117 milijonov evrov, in sicer zaradi nedobavljenih količin plina, izgubljenih dobičkov, nezmožnosti varovanja prodajnih pozicij in nadomestnih dobav. Škoda nastaja Geoplinu tudi v decembru, je opozorila predsednica uprave. Del tega zneska (77 milijonov evrov) je pobotan, preostanek terjajo od Gazproma.

Golob: Zahtevki so neupravičeni

Premier Robert Golob pa ni naklonjen povračilu škode, ki je nastala v času prejšnje vlade. “Od junija naprej, odkar deluje naša vlada, ni nastal niti en zahtevek. Kar se pa zahtevkov za nazaj tiče, verjamem, da ima vsak svoje poglede. Vztrajam pa pri tem, da so ti zahtevki neupravičeni, neusklajeni, in ne vidim potrebe, zakaj bi jih naša vlada priznala,” je povedal Golob.

Zdajšnja vlada je marže naftnih trgovcev, torej tudi Petrola, uravnavala tako, da lahko kolikor toliko normalno poslujejo, zahtevek iz obdobja Janševe vlade pa ostaja nerešen. Ministrstvo za gospodarstvo ob tem pripominja, da zakon vladi podeljuje le diskrecijsko pravico določitve nadomestila, ne dolžnosti.

Država, v njenem imenu SDH kot večinski lastnik Petrola, je hotela na skupščini, kot je še poročal Radio Slovenija, tudi zamenjati enega od nadzornikov družbe, Aleksandra Zupančiča, nekdanjega vodjo kabineta ministra Andreja Vizjaka. Zupančič je pred dobrim tednom dni odstopil z mesta vodenja družbe Elektro Ljubljana. Zaradi administrativne napake naj bi bile kadrovske zadeve predmet naslednje skupščine, sklicane za 23. januar.

Vir Foto: Zajem zaslona

By A.K.

One thought on “Petrol: zaradi ukrepov 210 milijonov evrov škode”

Komentar: