Plačna reforma v javnem sektorju bo do leta 2028 maso za plače dvignila za 1,4 milijarde evrov
[STA] – Potem ko je DZ 24. oktobra sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja 15. novembra podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse k pogodbam in dogovore, ki so podlaga za prenovo plačnega sistema. Podpise je prispevalo dovolj sindikatov, da bodo spremembe v plačnem sistemu s 1. januarjem lahko zaživele, zaposleni pa bodo postopno deležni višjih plač. Zdaj sledi zahteven prehod v nov sistem.
Ministri in predstavniki reprezentativnih sindikatov pa so včeraj poleg krovne pogodbe za javni sektor podpisali tudi krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, 15 panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam in dva stebrna dogovora.
Podpise pod krovno kolektivno pogodbo za javni sektor je prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov, torej več kot polovica, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen. Izpolnjeni so tudi pogoji za uveljavitev vseh panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam. Vsako je namreč podpisal vsaj en reprezentativni sindikat, kar zadostuje za njihovo veljavnost.
Reforma s plačnimi dvigi bo državni proračun v naslednjih štirih letih obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.
Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je predvidena v višini 8821,04 evra bruto.
Vladni in sindikalni pogajalci po napornih pogajanjih zadovoljni
Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig in krono dveletnih pogajanj. Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdo pričakoval, in da število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Kot je navedel, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju.
Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek današnji podpis vidita kot velik dosežek. Izpostavila sta predvsem ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače vsakoletno usklajevale z inflacijo.
Uveljavitev plačnih dvigov postopna
Izplačilo plačnih dvigov so razdelili na šest obrokov, prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028.
V prvih treh obrokih se bo izplačalo po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker so obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bodo javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.
Ob prvem obroku bodo tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz. se ta, če preostanek razlike znaša manj, izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.
Poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta bodo pridobili pravico do izplačila višje plače z začetkom novega mandata.
Plačni stebri
S plačno reformo so določili pet plačnih stebrov:
- funkcionarji
- javni uslužbenci v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev
- javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu
- javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi
- javni uslužbenci v javnih agencijah, skladih in zavodih.
Usklajevanje plač z inflacijo
V letu 2025 se plače ne bodo uskladile. V prehodnem obdobju je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med inflacijo in tem odstotkom.
V novem sistemu, prvič v letu 2029, se bodo plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.
Plačna reforma: Povprečen dvig osnovnih plač v javnem sektorju ocenjen na 19 odstotkov
[STA]- Plačna reforma v javnem sektorju bo do leta 2028 maso za plače dvignila za 1,4 milijarde evrov. Dvig osnovnih plač javnih uslužbencev naj bi bil po nekaterih ocenah v povprečju 19-odstoten. V povprečju naj bi se plače dvignile za 380 evrov bruto. V ta znesek niso všteti dvigi tistim zaposlenim, katerih osnovna plača je trenutno manjša od minimalne.
Dvigi plač bodo postopni, v šestih obrokih. Tisti, ki bodo deležni najvišjih dvigov, bodo zadnji dvig prejeli 1. januarja 2028. Ker so dvigi plač različno visoki, bodo nekateri uslužbenci celotni dvig prejeli že prej. Po nekaterih ocenah naj bi denimo blizu 100.000 javnih uslužbencev celoten dvig prejelo v prvih dveh letih.
Delovno mesto | Sedanja izhodiščna plača (EUR) | Nova izhodiščna plača (EUR) | Dvig (EUR) | Dvig (%) |
Sekretar | 2778 | 3135 | 356 | 13% |
Policist | 1219 | 1636 | 417 | 34% |
Vojak | 1219 | 1636 | 417 | 34% |
Učitelj | 1669 | 2135 | 466 | 28% |
Višji zdravnik specialist | 4277 | 4884 | 607 | 14% |
Srednja medicinska sestra | 1172.38 | 1542 | 370 | 31.56% |
Gasilec | 1219 | 1685 | 466 | 38% |
Socialni delavec | 1669 | 2073 | 404 | 24% |
Predsednik DZ, Republike in Vlade | 6087.86 | 8821.04 | 2733 | 44.9% |
Župan Ljubljane | 4811.33 | 8072.50 | 3261 | 67.8% |
Več primerov tukaj.
Portal24; Foto: Pixabay