Plinski posli Vladimirja Putina v Evropi cvetijo
Belgijsko pristanišče Seebrügge, konec februarja. “Christophe de Margerie”, natovorjen z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP) iz Rusije, pristane na terminalu UZP. To ni neobičajen prizor. ARD-ova politična revija “Monitor” ima podatke o premikih ruskih tankerjev, ki prikazujejo pot in pogostost, s katero Rusija obiskuje evropska pristanišča.
“Christophe de Margerie” se redno zasidra v Seebrüggeju, kot tudi skupno 15 drugih tankerjev, imenovanih razred Arc7. Gre za tankerje, ki prebijajo led in v imenu družbe Novatek v zimskem obdobju prevažajo UZP z ruskega polotoka Jamal na polarnem krogu v Evropo.
Eden od lastnikov je oligarh Genadij Timčenko, eden najbogatejših ljudi v Rusiji, član ekskluzivnega kroga okoli predsednika Vladimirja Putina. EU je proti njemu že zdavnaj uvedla sankcije in mu zaplenila luksuzno jahto. Vendar pa tankerji UZP, ki delajo zanjo, še naprej neovirano pristajajo in izplujejo iz pristanišč EU. Vsaka dobava ima minimalno vrednost 30 milijonov evrov, piše Deutsche Welle.
Zaenkrat še brez sankcij
EU je pred kratkim sicer sprejela 13. sveženj sankcij proti Rusiji, je bila dobava plina doslej iz njega izvzeta. Tudi nemška zvezna vlada ne zahteva sankcij za dobavo plina, kar še naprej argumentira z “napetimi razmerami pri dobavi”. Uradno Nemčija ne prejema več ruskega plina, vendar ne more izključiti, da manjše količine prihajajo preko evropskih sosednjih držav po krožni poti.
Države EU, kot je Madžarska, so z Moskvo že sklenile nove pogodbe o dodatnih dobavah plina. V Franciji energetsko podjetje Total sodeluje pri dejavnostih LNG na ruskem polotoku Jamal v severozahodni Sibiriji. Uvoz plina po plinovodih se je močno zmanjšal, se poslovanje z UZP neutrudno nadaljuje. Posledica tega je, da približno 15 odstotkov celotne porabe plina v EU še vedno prihaja iz Rusije.
UZP je zdaj za Kremelj skoraj tako pomemben kot preostali prihodki od dobave plina. Trenutno strokovnjaki navajajo, da je količina UZP, prepeljanega v in čez Evropo, ocenjena na okoli dvanajst milijard evrov letno. Vendar namerava Putin v prihodnjih letih ta posel podvojiti. Cilj je, kot pravi ruski okoljski aktivist Vladimir Slivjak, vrniti Evropo v odvisnost od ruskega plina. Slivjak je leta 2021 s svojo organizacijo “Varstvo okolja” prejel alternativno Nobelovo nagrado, a je moral zapustiti Rusijo, da bi se izognil zaporu.
Evropski trg
V evropske terminale za utekočinjeni zemeljski plin, kot so Montoir-de-Bretagne, Bilbao ali Seebrügge, za EU ne prihaja le utekočinjeni zemeljski plin. Njihova pristanišča služijo tudi kot glavna tranzitna središča za nadaljnji transport ruskega LNG po vsem svetu. Na primer, v Seebrüggeju se utekočinjeni plin skladišči v rezervoarjih in ponovno izvozi ali takoj prenese na druge ladje.
To se nanaša na najmanj petino celotne količine plina, prepeljanega v Evropo, je organizacija “Urgewald” izračunala na podlagi podatkov o ladjah iz leta 2022. Tako Evropa ne le ustvarja dodatna bremena za podnebje, ampak tudi aktivno pomaga financirati ruski vojni napad na Ukrajino, kritizirajo v tej organizaciji.
Brez pretovarjanja v pristaniščih EU bi bila trgovina z LNG za Rusijo veliko težja in dražja. Če bi EU prepovedala pretovarjanje v pristaniščih svojih članic za mednarodni trg, bi morale ladje potovati vse do Turčije ali Egipta, pravi energetski strokovnjak Angelos Koutsis iz belgijske okoljske organizacije “Bond Beter Leefmilieu”. To stane veliko denarja in traja veliko dlje. To pomeni, da lahko Rusija proda veliko manj utekočinjenega zemeljskega plina iz Yamala, saj na Arktiki ni alternativnih prevoznih sredstev.
Možnost opustitve ruskega UZP
Georg Zachmann, energetski strokovnjak iz think tanka Bruegel, je prepričan, da bi se lahko Evropa medtem odpovedala uvozu ruskega UZP. Ruski utekočinjeni plin v Belgiji trenutno predstavlja 11 odstotkov celotne porabe, v Franciji trinajs odstotkov, v Španiji pa 25 odstotkov. “Trenutno je na svetovnem trgu dobra ponudba UZP,” pravi Zachmann. “Cene so občutno padle in če bo Evropa prenehala kupovati ruski UZP, bi lahko pristanišča uvozila drug UZP z uporabo iste uvozne infrastrukture.”
Evropski parlament medtem zahteva tudi strožje sankcije in popolno ustavitev uvoza ruskega UZP. Nemško ministrstvo za gospodarstvo je v odgovoru na Monitorjevo poizvedovanje sporočilo, da EU trenutno pripravlja uredbo, ki bi članicam omogočila začasno omejitev uvoza. Vendar namerava EU dokončno zaključiti poslovanje z ruskim plinom šele leta 2027.
Za ekonomistko Ulrike Malmendier prihaja prepozno. Malmendier zahteva: “EU mora privoliti v prenehanje uvoza ruskega plina. Poskusimo zdaj in poskusimo skupaj kot Evropska unija. Točno to je tisto, za kar je bila EU ustvarjena.”
[Vir: Deutsche Welle]; Portal24; Foto: Freepik
