Po 53 letih v orbiti se je sovjetska vesoljska sonda Kosmos 482 vrnila na Zemljo
Sovjetska vesoljska sonda Kosmos 482, ki je več kot pol stoletja krožila v Zemljini orbiti, doživela nenadzorovan vstop v atmosfero. Sonda, prvotno namenjena raziskovanju Venere, je zaradi okvare rakete ostala ujeta v eliptični orbiti okoli Zemlje od svojega izstrelitve leta 1972. Po poročanju Evropske vesoljske agencije (ESA) je sonda v soboto zgodaj zjutraj končala svojo dolgo pot, ko je zgorela v atmosferi ali pa delno preživela vstop in pristala na Zemlji. Roscosmos je poročal, da je sonda padla v Indijski ocean zahodno od Jakarte, okoli 06:24 UTC .
Sonda Kosmos 482 je bila del sovjetskega programa Venera, ki je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja poslal več sond proti Veneri. Zaradi tehnične napake med izstrelitvijo marca 1972 sonda ni dosegla potrebne hitrosti, da bi zapustila Zemljino orbito, in je ostala ujeta v vesolju. Medtem ko je večji del vesoljskega plovila razpadel in zgorel v atmosferi že v prvem desetletju po izstrelitvi, je pristajalni modul, težak približno 495 kilogramov, vztrajal v orbiti vse do zdaj.
Nenadzorovan vstop in negotovost
ESA je potrdila, da je Kosmos 482 izvedel nenadzorovan vstop v atmosfero, kar pomeni, da ni bilo mogoče usmerjati ali napovedati, kje in kdaj bo sonda pristala. Po podatkih agencije je bila sonda zadnjič zaznana na orbitah, ki so segale nad Atlantskim oceanom, Evropo in jugozahodno Azijo. Ameriško vesoljsko poveljstvo (US Space Command) do sobotnega dopoldneva še ni uradno potrdilo dokončne usode sonde, saj še vedno analizira podatke. Strokovnjaki so opozorili, da je zaradi zapletenih dejavnikov, kot so vesoljsko vreme in dinamika atmosfere, natančna napoved takšnih dogodkov izjemno težka.
Pristajalni modul sonde, ki je bil zasnovan za preživetje ekstremnih pogojev na Veneri, je bil obdan s titanovo lupino, kar povečuje verjetnost, da je vsaj delno preživel ognjeni vstop v Zemljino atmosfero. Po ocenah strokovnjakov, kot je nizozemski znanstvenik Marco Langbroek, bi modul lahko dosegel površje s hitrostjo približno 240 kilometrov na uro, če je ostal nedotaknjen. Možnost, da bi padajoči ostanki povzročili škodo, je bila sicer ocenjena kot majhna.
Zgodovinski kontekst misije
Kosmos 482 je bil del ambicioznega sovjetskega vesoljskega programa, ki je v času hladne vojne tekmoval z Združenimi državami na področju raziskovanja vesolja. Program Venera je dosegel več uspehov, saj so nekatere sonde uspešno pristale na Veneri in poslale prve fotografije z njenega površja. Kosmos 482 pa je postal simbol tehničnih izzivov, s katerimi se je soočala takratna vesoljska tehnologija. Namesto da bi raziskoval vročo in strupeno atmosfero Venere, je sonda več kot pet desetletij krožila okoli Zemlje, kjer je bila podvržena vplivom atmosferskega upora.
Astronom Jonathan McDowell z observatorija Harvard & Smithsonian je za NPR poudaril, da takšni dogodki, čeprav redki, niso povsem neobičajni. Vsak teden v Zemljino atmosfero vstopi večji kos vesoljskih odpadkov, a le redko povzroči škodo. Kosmos 482 je zaradi svoje zgodovinske vrednosti in robustne zasnove pritegnil dodatno pozornost. Zadnje trenutke sonde je poskušal ujeti italijanski astronom Gianluca Masi iz projekta Virtual Telescope. V zgodnjih jutranjih urah 10. maja je nad Rimom posnel fotografijo, na kateri je sonda vidna kot sled na nebu. Slika, sestavljena iz več posnetkov, prikazuje njeno pot v zadnjih orbitah.
Miha Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/TheOtherKev
