Ukrajina in Rusija sta po dveh dneh pogovorov v Abu Dabiju ob posredovanju Združenih držav dosegli dogovor o obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov. V četrtek se je na vsako stran vrnilo po 157 ljudi, skupaj torej 314 oseb, kar predstavlja eno večjih izmenjav v zadnjem obdobju vojne.
Izmenjavo je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski približno uro po koncu srečanj. Ob tem je navedel, da so se v Ukrajino vrnili pripadniki oboroženih sil, nacionalne garde in državne mejne straže, skupaj z njimi pa tudi več civilistov. Po njegovih besedah je bila večina civilnih ujetnikov v ruskem pridržanju že od leta 2022.
Po navedbah Kijeva gre za prvo izmenjavo po daljšem premoru. Zadnji tovrstni stik z Moskvo je potekal 2. oktobra, nato pa naj bi Rusija proces ustavila. Ukrajinski predsednik je že pred časom dejal, da Moskva izmenjav ni nadaljevala, ker v njih ni videla lastne koristi.
Zelenski je v zapisu na družbenem omrežju X poudaril, da je bila četrtkova izmenjava rezultat dolgotrajnih prizadevanj in dela na terenu. Izpostavil je vlogo ukrajinskih enot na fronti, ki po njegovih besedah neposredno prispevajo k temu, da ima država sploh pogajalski kapital za vračanje ljudi iz ujetništva.
Izmenjavo je potrdil tudi posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, ki je poudaril, da je bila dosežena v okviru vsebinsko zahtevnih in po njegovih ocenah produktivnih pogovorov. Dejal je, da gre za konkreten rezultat diplomatskih prizadevanj in da se bodo pogovori nadaljevali, pri čemer naj bi bili v prihodnjih tednih možni novi premiki.
Ruske zahteve in signal iz Kremlja
Ob pogovorih v Abu Dabiju so se v javnosti znova pojavile informacije o ozemeljskih zahtevah Moskve. Mediji, povezani s Kremljem, so razkrili, da Rusija ne vztraja zgolj pri popolnem nadzoru nad regijama Doneck in Lugansk, temveč si želi tudi njuno uradno priznanje kot ruskega ozemlja s strani vseh vpletenih, vključno z Ukrajino, poroča Euronews.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po srečanjih sporočil, da vrata do mirne rešitve po mnenju Moskve ostajajo odprta, a da bo Rusija nadaljevala vojaške operacije, dokler Ukrajina ne sprejme odločitev, ki jih Rusija ocenjuje kot potrebne. Podrobnosti o tem, kaj te odločitve pomenijo, ni navedel.
V Moskvi uradno ni bilo zaznati znakov, da bi ruski predsednik Vladimir Putin odstopal od dosedanjih maksimalističnih zahtev. Ruska stran je v preteklosti zahtevala tudi umik Ukrajine iz Zaporiške in Hersonske regije, vključno z območji, ki jih ruske sile nikoli niso v celoti nadzorovale. Za zdaj ni jasno, ali je Moskva te zahteve omilila ali zgolj taktično zožila fokus na vzhod države.
Ocene izgub in poteka vojne
Zelenski je medtem v intervjuju za francosko televizijo France TV opozoril na visoko ceno morebitnega poskusa Rusije, da bi z vojaško silo zavzela celotno vzhodno Ukrajino. Dejal je, da se Ukrajinci zelo dobro zavedajo, kakšne izgube pomeni vsak meter ozemlja za rusko vojsko, in ocenil, da bi popolna zasedba vzhoda Rusijo stala dodatnih 800.000 življenj ter najmanj dve leti počasnega napredovanja.
Analize neodvisnih inštitutov podobno kažejo na omejene zmožnosti Rusije za hitrejši preboj. Ameriški Inštitut za preučevanje vojne ocenjuje, da ruske sile kljub več kot desetletju vojaških operacij ne bodo sposobne zavzeti preostanka Doneške regije še vsaj leto in pol. Po njihovi oceni bi ob nespremenjenih razmerah do avgusta 2027 lahko zavzele še približno 22 odstotkov regije.
Tudi Center za strateške in mednarodne študije opozarja na izjemne človeške izgube ruske vojske. Po njihovih podatkih je Rusija od začetka obsežne invazije utrpela skoraj 1,2 milijona žrtev.
