[STA] – Skoraj 60 let po prvi izdaji Malega Svetega pisma je pri založbi Družina izšla nova izdaja, ki so jo predstavili danes. Knjiga, ki je nastala na podlagi izvirne izdaje Jakoba Aleksiča iz leta 1967, vsebuje izbor ključnih odlomkov z opombami in komentarji, ki jih je prispeval Samo Skralovnik.
Nova izdaja je izšla na pobudo direktorja Družine Toneta Rodeta, ki je iz Argentine prinesel Aleksičevo Malo Sveto pismo, a že ob razmišljanju o njej so ugotovili, da ne bo šlo le za ponatis te izjemno priljubljene Aleksičeve izdaje, ki je bila nekajkrat ponatisnjena in je v enem od ponatisov štela naklado 50.000 izvodov, temveč da potrebuje nov premislek in novo identiteto.
Na tem mestu se je vključil profesor na ljubljanski Teološki fakulteti Skralovnik, ki je h knjigi prispeval uvode, opombe in komentarje. Kot je povedal, so v procesu novega snovanja knjige imeli na mizi nekaj različnih predlogov, med drugim tudi poimenovanje Kratko Sveto pismo, a so se nazadnje odločili, da ostanejo pri tradiciji oziroma izvirnem Aleksičevem naslovu. Ker je ta izšel pred skoraj 60 leti, je bilo po njegovih besedah potrebno nekoliko poseči tudi v sam jezik, ki “dejansko odraža nek drug čas”. Kot je med drugim še povedal, je kljub temu, da prihaja iz akademskega sveta, poskušal Sveto pismo približati preprostim bralcem.
Spremno besedo k izdaji je napisal celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je spomnil, da je prvotna izdaja izšla v obdobju prenove Cerkve po drugem vatikanskem koncilu. Kot je povedal na predstavitvi, se je takrat zgodilo veliko obdobje razvoja teologije, ki odmeva še danes in temelji na utemeljevanju verskega življenja na Svetem pismu. Po njegovem mnenju bi sicer težko rekli, da je knjiga namenjena darilu, temveč da je “Sveto pismo, ki je vstop za vse, ki se zavedajo, kaj je Cerkev”.
Izbor svetopisemskih besedil je bil vzet iz uradnega prevoda Katoliške cerkve v Sloveniji, ki je izšel leta 2024 pod okriljem Slovenske škofovske konference. Uradni prevod oziroma literarni prevod je takrat izšel iz izvirnih jezikov, medtem ko so uvode, opombe, reference in dodatke tedaj prevzeli iz francoske Jeruzalemske izdaje.
