Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim še zagotavljal, da bo pritiskal na ruskega voditelja Vladimirja Putina glede vojne v Ukrajini. Toda po vrhu na Aljaski, kjer je Putina sprejel z rdečo preprogo, se je ton ameriškega predsednika opazno spremenil. S stališči se je močno približal Kremlju, kar je v Kijevu povzročilo šok, občutek izdaje in opozorila, da bi predlagane poti do miru pomenile dejansko kapitulacijo.
Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da si želi „neposrednega mirovnega sporazuma, ne le premirja, ki se pogosto izkaže za nevzdržno“. Dodal je, da ZDA ne načrtujejo novih sankcij proti Rusiji, kar pomeni prelom s prejšnjo politiko, ki je skušala omejevati rusko vojno mašinerijo z gospodarskimi ukrepi.
Ameriški predsednik je v preteklosti kritiziral ruske napade na civiliste, a po pogovorih s Putinom je njegov ton postal občutno bolj spravljiv. Ruski mediji so ob tem poudarjali protokol, ki ga je Moskva razumela kot potrditev, da je Putin po letih izolacije znova zaželena figura na svetovni sceni.
Putinove zahteve in odziv Kijeva
Po poročanju Financial Timesa je Putin na srečanju predstavil jasne pogoje: ukrajinski umik iz Donecka in Luganska v zameno za zamrznitev fronte na drugih območjih.
„To je vbod v hrbet,“ je dejal visoki ukrajinski uradnik. Oleksandr Merežko, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, je bil prav tako oster: „Trump se je praktično povezal s Putinom. Oba bi zdaj lahko silila Ukrajino v mirovni sporazum, ki dejansko pomeni kapitulacijo.“
Ukrajinski predsednik Zelenski je pripravljen razpravljati o različnih oblikah varnostnih jamstev, a je jasno povedal, da predaja vzhodnih regij ni mogoča. Poslanka Ivana Klimpus-Tsintsadze je opozorila: „Kako bo zadovoljevanje Putinovih ambicij preprečilo, da bi čez čas sprožil novo invazijo?“
Pritisk na ukrajinsko vodstvo
Olga Aivazovska iz organizacije OPORA je opozorila, da bi morebitna predaja sprožila notranje napetosti: „To bi sprožilo vprašanje, zakaj se vsa ta leta sploh branimo.“ Analitik Alexander Khara iz Centra za obrambne strategije v Kijevu je srečanje opisal kot „veliko napako in veliko zmago za Putina“. Dodal je, da bi Trump v primeru zastoja pri pogajanjih lahko krivil Zelenskega, kar bi oslabil legitimnost ukrajinskega voditelja.
Boji se nadaljujejo
Medtem ko potekajo pogajanja, se na bojiščih nadaljujejo spopadi. Ruske sile so prejšnji konec tedna prodrle proti mestu Dobropillje, a jih je ukrajinska vojska zaustavila z angažiranjem elitnih enot. Zelenski je ob tem pohvalil „uspehe na nekaterih izjemno težavnih območjih Doneške regije“.
V bližini Pokrovskega se ruske enote trudijo obkoliti mesto, ki velja za ključ do širšega nadzora nad Donbasom. Poveljnik ukrajinske enote brezpilotnih letalnikov je na Telegramu zapisal: „Pogajanja so pogajanja, a boji se nadaljujejo. Če jih ne rešimo na bojišču, nas nobena pogajanja ne bodo rešila.“
Putinova simbolna zmaga
Reuters v analizi izpostavlja, da je Putin v nekaj urah dosegel več ciljev: Trumpa je prepričal, da premirje ni ustrezna rešitev, preprečil širitev sankcij in z rdečo preprogo prekinil vtis večletne izolacije.
Ruski državni mediji so izpostavili, da je bil Putinu dovoljen vojaški prelet nad ameriškim ozemljem, ter da ga je Trump osebno pospremil v predsedniško limuzino. „Zahodni mediji so v stanju, ki bi ga lahko opisali kot zmedeno na robu popolne norosti,“ je komentirala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Evropski odzivi
Srečanje na Aljaski je sprožilo tudi burne odzive v Evropi. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da so ZDA evropskim partnerjem zagotovile, da bodo sodelovale pri varnostnih jamstvih za Ukrajino, vendar je hkrati opozoril, da „priznanje Donbasa kot ruskega ozemlja ni rešitev, ki bi zagotovila trajni mir“.
V Varšavi so bili še bolj ostri. Poljski zunanji minister je sporočil, da bi „predaja ozemelj pomenila nagrajevanje agresorja in spodkopavanje celotne evropske varnostne arhitekture“. Francoski diplomati so bili bolj zadržani, a so po neuradnih kanalih izrazili zaskrbljenost, da bi Trumpov pristop lahko razdvojil zahodni blok.
Ameriška notranja politika
Tudi v Washingtonu je vrh sprožil razprave. Demokratski senatorji so Trumpu očitali, da je „preveč popustljiv do Putina“ in da ogroža dolgoletna prizadevanja za zajezitev ruske agresije. Nekateri republikanski senatorji pa so predsednika branili, češ da skuša najti realističen pristop, ki bi končal vojno.
Analitiki ob tem opozarjajo, da bo ameriška politika v prihodnjih mesecih zaznamovana z notranjimi pritiski – del javnosti si želi končanja finančne pomoči Ukrajini, drugi del pa zagovarja nadaljnjo podporo, da bi preprečili rusko širitev.
Vrnitev Rusije na mednarodni oder
Že dejstvo, da je vrh potekal, je za Putina pomenilo zmago. Čeprav Mednarodno kazensko sodišče proti njemu vodi preiskavo zaradi domnevnih vojnih zločinov, ga je ameriški predsednik sprejel z vsemi častmi.
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je dejal, da je srečanje „pomemben korak pri obnovi odnosov med ZDA in Rusijo“. A Putin ni dobil vsega – gospodarske ponovne vzpostavitve mu Trump ni ponudil, kar pomeni, da sankcijski pritiski na rusko gospodarstvo ostajajo.
Vprašanje prihodnjih sankcij
Trump je po vrhu dejal, da bo „v dveh do treh tednih“ znova razmislil o morebitnih sankcijah proti Kitajski, ključni zaveznici Moskve pri nakupu nafte. Čeprav je s tem pridobil čas, ostaja odprto, kako dolgo bo ameriški predsednik pripravljen odlagati ukrepe.
Jurij Ušakov, Putinov svetovalec za zunanjo politiko, je pred vrhom dejal, da bodo v ospredju tudi trgovinska vprašanja, a so bila ta postavljena na stranski tir. Trump je novinarjem na letalu Air Force One pred srečanjem pojasnil, da „poslov ne bo, dokler se vojna ne konča“.
Ukrajina med pritiskom in odporom
Kijev se tako znajde v položaju, ko mora obrambo na fronti usklajevati z vse večjim diplomatskim pritiskom. V ponedeljek bo Zelenski obiskal Washington, kjer ga čaka ključen pogovor s Trumpom. Tam se bo pokazalo, ali bo ameriški predsednik vztrajal pri svojih novih stališčih.
Trump je že nakazal, da pričakuje ukrajinsko pripravljenost na kompromis: „Rusija je zelo velika sila, oni pa ne.“ Po oceni Medvedeva je to znak, da „sta obe strani prenesli odgovornost na Kijev in Evropo“.
Donbas ostaja glavni cilj
Po poročanju Reutersa je Putin Trumpu povedal, da bi bil pripravljen zamrzniti fronte v Zaporožju in Hersonu, če bi Ukrajina pristala na umik iz Donecka in Luganska. Zelenski je takšno zahtevo zavrnil, a po navedbah New York Timesa je Trump evropskim voditeljem dejal, da bi priznanje Donbasa kot ruskega ozemlja „pripomoglo k dogovoru“.
Doneck in Lugansk skupaj tvorita industrijsko središče Donbas, ki ga Rusija želi v celoti nadzorovati. Trenutno približno četrtina Donecka ostaja pod ukrajinskim nadzorom, kar Moskva vidi kot strateški cilj prihodnjih operacij.
Kritiki: uspeh omejen
Francoski analitik Michel Duclos je opozoril, da ne gre precenjevati dosežkov: „Rusija je vzpostavila dialog z ZDA, a ob vojni in oslabljenem gospodarstvu so to omejeni uspehi.“ V Kremlju sicer priznavajo gospodarske pritiske, a hkrati trdijo, da je gospodarstvo bolj odporno, kot je predvideval Zahod.
Za Moskvo ostaja ključno vprašanje, kako Trumpa spodbuditi, da bo pritiskal na Kijev. „Obe strani bosta morali popustiti. Alternativa je vojaška zmaga, za katero trenutno ni dovolj resursov,“ je povedal vir blizu Kremlja.
Foto: Pexels
