Podatkovni centri v Evropi so energetski in okoljski izziv
Razcvet podatkovnih centrov v Evropi bi lahko do konca desetletja resno obremenil oskrbo z električno energijo ter povzročil znatno povečanje emisij toplogrednih plinov, kaže novo poročilo, objavljeno pred francoskim akcijskim vrhom o umetni inteligenci. Neprofitna organizacija Beyond Fossil Fuels opozarja, da bi se povpraševanje po električni energiji do leta 2030 lahko povečalo za do 160 odstotkov in doseglo 287 TWh/leto. Slednje pa presega skupno porabo električne energije v Španiji v letu 2022.
Poročilo navaja, da bi ob uporabi fosilnih goriv za zadostitev energetskih potreb novih podatkovnih centrov lahko letne emisije v EU narasle s 5 milijonov ton emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida v letu 2025 na približno 39 milijonov ton v letu 2030, kar presega skupne emisije Litve in Estonije v letu 2022. „Če bo rast podatkovnih centrov odvisna od fosilnega plina, bo to spodbudilo podnebno krizo,“ opozarja Jill McArdle iz Beyond Fossil Fuels. Organizacija poudarja potrebo po usklajevanju širjenja podatkovnih centrov z razvojem obnovljivih virov energije ter opozarja, da bi v primeru neusklajenosti rast povpraševanja po energiji morala biti omejena.
Scenariji za prihodnost podatkovnih centrov
Nemška neprofitna organizacija je za analizo uporabila podatke Mednarodne agencije za energijo (IEA) in svetovalnega podjetja McKinsey ter razvila štiri scenarije za rast emisij ob povečevanju števila podatkovnih centrov, navaja Euronews. Modeli vključujejo tako visoko kot nizko povpraševanje po podatkovnih storitvah ter različne kombinacije energetskih virov, pri čemer se kaže, da bi bila celotna odprava dodatnih emisij mogoča le z izključno uporabo obnovljive energije.
Ocenjuje se, da podatkovni centri trenutno pokrivajo približno tri odstotke celotnega povpraševanja po električni energiji na celini, vendar poraba ni enakomerno porazdeljena. Poročilo o porabi energije podatkovnih centrov v EU za leto 2024 kaže, da so največje koncentracije porabe na Irskem in Nizozemskem, kjer podatkovni centri porabijo do 21 odstotkov oziroma 5,4 odstotka vse električne energije.
Ukrepi tehnoloških podjetij in regulativne spremembe
Svetovni gospodarski forum (WEF) poudarja, da lahko tehnološka podjetja zmanjšajo svoje emisije s prehodom na obnovljive vire energije, ponovno uporabo odpadne toplote ter optimizacijo hlajenja s sistemi za izhlapevanje vode na lokacijah z zadostno in trajnostno oskrbo z vodo. Alphabet, matična družba Googla, si prizadeva, da bi njeni podatkovni centri do leta 2030 delovali brezogljično. Microsoft zmanjšuje emisije z optimizacijo materialov, vključno z uporabo hibridnega ognjeodpornega stekla v svojih podatkovnih centrih.
EU je lani posodobila direktivo o energetski učinkovitosti, ki zdaj operaterjem podatkovnih centrov nalaga obveznost, da dvakrat letno objavijo podatke o svojih emisijah in energetski porabi v vseevropski zbirki podatkov. Kljub tem ukrepom Beyond Fossil Fuels opozarja, da je potrebna „večja preglednost“ glede energetskih potreb in obveznosti tehnoloških podjetij pri zmanjševanju emisij.
Portal24; Foto: Pixbay/cookieone
