Podnebne spremembe: V Evropi do leta 2099 več kot 2,3 milijona dodatnih smrti?
Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature Medicine, je razkrila zaskrbljujoče napovedi o vplivih podnebnih sprememb na smrtnost v Evropi do konca stoletja. Raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki iz Laboratorija za modeliranje okolja in zdravja (EHM) na Londonski šoli za higieno in tropsko medicino (LSHTM), napoveduje strmo povečanje števila smrtnih primerov zaradi ekstremne vročine, ki bo odtehtalo morebitno zmanjšanje smrti zaradi mraza.
Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko podnebne spremembe povzročile več kot 2,3 milijona dodatnih smrti zaradi temperature v 854 evropskih mestih do leta 2099, če emisije ogljika ne bodo zmanjšane, navaja Euronews. Profesor Antonio Gasparrini, vodilni avtor študije, poudarja, da rezultati zavračajo prejšnje teorije o “koristih” podnebnih sprememb, ki so pogosto uporabljene za omilitev političnih ukrepov.
Študija je pokazala, da bi se 70 odstotkov teh smrti lahko preprečilo z nujnimi ukrepi za zmanjšanje emisij in prilagoditvijo mest na vse bolj ekstremne temperature. Brez teh prilagoditev bo Evropa v prihodnjih desetletjih priča alarmantnemu porastu smrti, povezanih z vročino.
Najbolj prizadeta mesta: Barcelona, Rim in Neapelj
Med mesti, ki bodo zaradi naraščajočih temperatur najbolj prizadeta, so večja sredozemska središča. Na vrhu lestvice je Barcelona, kjer bi lahko do konca stoletja zaradi ekstremne vročine umrlo 246.082 ljudi. Sledita Rim s 147.738 smrtnimi žrtvami in Neapelj s 147.248.
Španska prestolnica Madrid je na četrtem mestu s predvidenimi 129.716 smrtmi, sledi pa ji Milano s 110.131. Med deset najbolj prizadetih mest sodijo še Atene (87.523), Valencia (67.519), Marseille (51.306), Bukarešta (47.468) in Genova (36.338).
Raziskovalci pojasnjujejo, da visoko število smrti v teh mestih izhaja predvsem iz njihove velike populacije, gostote prebivalstva in lege v podnebno občutljivih regijah. Manjša mesta na Malti, v Španiji in Italiji bodo kljub svoji velikosti prav tako občutila hude posledice.
Sever Evrope: manjše tveganje, vendar omejeno
V nasprotju z južno Evropo bo sever celine, vključno z Britanskimi otoki in Skandinavijo, verjetno doživel neto zmanjšanje smrti, povezanih s temperaturo. London, na primer, naj bi do leta 2099 beležil 27.455 manj smrtnih primerov zaradi mraza. Vendar pa raziskovalci opozarjajo, da to zmanjšanje ne more uravnotežiti strmega porasta smrtnosti na jugu celine.
Gary Konstantinoudis z Imperial Research College poudarja, da so prejšnje ocene temeljile na podatkih, ki kažejo, da na vsako smrt zaradi vročine pride približno 10 smrti zaradi mraza. Kljub temu ta razmerja ne zdržijo več v kontekstu vse hitrejšega segrevanja planeta.
Prilagoditve mest in nujnost ukrepanja
Evropa je celina, ki se segreva hitreje kot kateri koli drug del sveta. Trenutni podatki kažejo, da temperature naraščajo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Dr. Madeleine Thomson, vodja podnebnih vplivov pri fundaciji Wellcome, opozarja, da so smrti, povezane z vročino, le vrh ledene gore. Ekstremne temperature so povezane tudi z večjim tveganjem za bolezni srca, slabšim duševnim zdravjem in celo zapleti v nosečnosti.
Da bi zmanjšali vplive naraščajočih temperatur, mesta že iščejo rešitve, kot so širitev zelenih površin, vzpostavljanje vodnih poti in zmanjševanje količine asfaltiranih površin. Vendar raziskava opozarja, da prilagoditve, čeprav koristne, same po sebi ne bodo zadostovale. Le hitro in drastično zmanjšanje emisij ogljika lahko prepreči najhujše posledice.
Dr. Pierre Masselot iz EHM-Lab pri LSHTM izpostavlja, da je ukrepanje še posebej kritično za sredozemsko regijo, kjer bodo posledice vročinskih valov najhujše. Brez pravočasnih sprememb v politikah in praksi nas čaka scenarij z ogromnimi zdravstvenimi in družbenimi posledicami za celotno Evropo.
Portal24; Foto: Pexels
