Podnebne spremembe vplivajo tudi na bolezni dihal
Strokovnjaki za bolezni dihal opozarjajo, da so ljudje s pljučnimi težavami med najbolj ranljivimi za vplive podnebnih sprememb. V pozivu k nujnemu ukrepanju za ustavitev podnebnih sprememb in zmanjšanje onesnaženosti zraka so opozorili na številne dejavnike, ki škodujejo pljučem in dihalnim sistemom posameznikov.
Visoke temperature, neredni vremenski vzorci, naraščajoča koncentracija cvetnega prahu in drugih alergenov, gozdni požari, prašna neurja in uporaba fosilnih goriv v prometu, vse to so dejavniki, ki poslabšajo obstoječa dihalna stanja ali celo povzročijo nove težave.
Avtorji poročila so izpostavili, da je vpliv podnebnih sprememb na planet in zdravje ljudi zdaj že “nepopravljiv”. Pri tem pa poudarjajo medsebojno povezanost teh dveh izzivov.
Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je leta 2019 zaradi onesnaženosti zraka po vsem svetu umrlo kar 6,7 milijona ljudi, v Evropi pa 373.000 ljudi. Presenetljivo je, da toplogredni plini in onesnaženost zraka izhajajo iz mnogih istih virov.
Priporočila WHO
V uvodniku European Respiratory Journal so avtorji pozvali Evropsko unijo, naj upošteva priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in zniža varno mejo onesnaženosti zraka.
Profesorica Zorana Jovanović Andersen z Univerze v Kopenhagnu, avtorica poročila, je poudarila, da so respiratorni bolniki še posebej ogroženi: “To so ljudje, ki že imajo težave z dihanjem in so veliko bolj ranljivi za naše spreminjajoče se podnebje. Njihovi simptomi se bodo poslabšali, za nekatere pa to lahko postane usodno.”
Poseben poudarek je bil tudi na otrocih, ki so še posebej prizadeti zaradi podnebnih sprememb in onesnaženosti zraka. Njihova pljuča se še razvijajo, hitreje dihajo in vdihnejo več zraka kot odrasli, saj so pogosto zunaj. Izpostavljenost onesnaženemu zraku v zgodnjem življenju lahko poveča verjetnost za razvoj kroničnih pljučnih bolezni, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen, kasneje v življenju.
Avtorji poročila so zaključili, da bi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ustavitev nadaljnjega segrevanja planeta prineslo “znatne in neposredne koristi” za zdravje ljudi, saj bi se kakovost zraka hitro izboljšala. Nedavna poročila WHO pravijo, da bi zmanjšanje emisij moralo biti ključna komponenta vsake podnebne strategije, saj bi to prineslo boljšo kakovost zraka in s tem izboljšanje zdravja prebivalcev.
