Podnebni svet se bo danes udeležil seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer bodo obravnavali Predlog podnebnega zakona. Znanstveno-posvetovalno telo vlade je izpostavilo več ključnih pomanjkljivosti zakonskega besedila, med njimi odsotnost obveznih vmesnih ciljev, nadaljevanje subvencioniranja fosilnih goriv in prenizko letalsko podnebno dajatev.
Kot so opozorili člani Podnebnega sveta, je nujno, da zakon »vzpostavi obveznost Republike Slovenije (RS), da doseže podnebno nevtralnost in zagotovi učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam – ta obveznost pa izhaja iz zavezujočih mednarodno-pravnih dokumentov«. Ob tem so poudarili, da podnebna kriza ne pomeni le globalnega segrevanja, temveč prinaša tudi pogostejše regionalne vremenske ekstreme, neurja in spremembe sezonskih vzorcev.
Predlog zakona sicer določa cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2045, kar Podnebni svet podpira kot ustrezno uskladitev z znanstvenimi dognanji. A kot opozarjajo, zakon ne vsebuje zavezujočih vmesnih ciljev za leta 2030, 2035 in 2040, kar pomeni resno pomanjkljivost.
»Z merljivimi vmesnimi cilji se izognemo možnosti nedoseganja ciljev zaradi poznega ukrepanja,« so zapisali in dodali, da mora zakon jasno določiti tudi način preverjanja doseganja ciljev in sprotne prilagoditve ukrepov.
Nujnost odprave subvencij
Podnebni svet je prav tako ponovno izpostavil nujnost odprave subvencij za fosilna goriva. »Subvencije za fosilna goriva je treba postopno in v celoti odpraviti, saj bi moral biti delež subvencij, namenjen podpori ranljivim gospodinjstvom, dobro ciljno usmerjen, ne da bi pri tem spodkopavali spodbude za energetsko učinkovitost, varčevanje ali prehod na obnovljive vire energije,« so zapisali.
Ob tem ostro kritizirajo vključitev določbe, ki uvaja dodatno subvencijo fosilnih goriv prek mehanizma zniževanja trošarin: »Predlagani mehanizem za uravnoteženje povečanja cen CO₂ z znižanjem trošarin je škodljiv, kontraproduktiven in vodi k povečanju emisij in poglabljanju podnebne krize.«
Po navedbah Podnebnega sveta je Slovenija iz svojega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta celo črtala časovnico za odpravo subvencij, kar je po njihovih besedah »Evropska komisija v nedavnem pregledu ostro in upravičeno kritizirala«. Pozivajo, naj se zakonsko črtajo vsi členi, ki omogočajo subvencioniranje fosilnih goriv in s tem prenašajo stroške na davkoplačevalce, hkrati pa ogrožajo pravičen zeleni prehod.
Letalska podnebna dajatev
Pomembna kritika Podnebnega sveta je bila namenjena tudi predlagani letalski podnebni dajatvi, ki po njihovem mnenju ni učinkovita. »Letalska podnebna dajatev, ki obdavčuje zasebno letenje, je zastavljena krepko prenizko, s čimer je tudi okoljsko in administrativno neučinkovita in socialno nepravična,« opozarjajo.
Predlagajo uvedbo dajatve v višini vsaj 250 evrov na potnika na polet, saj so emisije zasebnih letal v povprečju kar 30-krat višje od sodobnih osebnih avtomobilov.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ob tem poudarja, da Slovenija s Podnebnim zakonom »uvaja lastni sistemski pravni okvir in končno ustvarja pravno varnost in stabilnost za nacionalno podnebno politiko«.
Zakon v slovensko zakonodajo prenaša tudi evropsko direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), kar državi omogoča dostop do sredstev iz tega sistema. Podnebni svet zaključuje, da mora biti zakon bolj ambiciozen, saj bo sicer prišlo do »prelaganja odgovornosti in povišanja stroškov«.
Slovenija je po njihovem mnenju že danes nadpovprečno prizadeta zaradi podnebnih sprememb, a ima tudi priložnost, da s pomočjo sredstev EU izpelje ambiciozno podnebno-socialno politiko – če bo zakonski okvir dovolj učinkovit in celovit.
Foto: Freepik
