(Foto: Bojan Velikonja)

Golob je ob podpisu dejal: “Marsikdo nam zavida hitrost pri oblikovanju koalicije, a volja ljudi je bila jasna. Če ne bi bila, se nam ne bi uspelo tako hitro dogovoriti, kateri so projekti, smeri in vrednote, ki jih bomo skupaj zagovarjali v prihodnji vladi.« Nove organizacije vlade, ki jo pogodba predvideva, še ne morejo takoj udejanjiti, saj jih je ustavil predlog za posvetovalni referendum o zakonu o vladi, a Golob zatrjuje, da bodo to storili v prihodnjih mesecih.

Potem, ko so organi vseh treh prihodnjih koalicijskih strank potrdili koalicijsko pogodbo, so jo predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD-ja Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec že podpisali. Golob lahko računa na 55 glasov v DZ-ju. Parlamentarnih delovnih teles naj bi bilo toliko kot doslej – 13 odborov in 8 komisij

Na videz se povečuje kompleksnost vlade, ker se dodajajo nova ministrstva, a v resnici so ta nova ministrstva namenjena ravno tistemu, kar bo našo vlado razlikovalo od prejšnjih. Namenjena so ustvarjanju novih priložnosti, projektov in znanj,” je pojasnil Golob. Z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstvom za solidarno prihodnost in ministrstvom zeleni preboj bodo po njegovih besedah omogočili, da bo Slovenija kot država odporna proti spremembam, ki jih prinaša prihodnost.

Tudi predsednica SD Tanja Fajon je zatrdila, da so oblikovali vlado sprememb, dejala je: “Naš cilj je, da Sloveniji zagotovimo močno gospodarstvo, socialno varnost za vse, skladen regionalni razvoj in Slovenijo v jedru Evrope. Nova vlada bo usmerjena v dvig dodane vrednosti, v zeleni in digitalni prehod ter v močne javne storitve. Tudi v mednarodni politiki želimo vrniti ugled državi, kjer je bil ta poškodovan.

Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca je bilo namreč zadnje desetletje, desetletje izgubljenih priložnosti, ko je Slovenija prehajala iz krize v krizo. “Ta koalicijska pogodba je za dva mandata, da do leta 2030 ljudem organiziramo državo, kakršno si zaslužijo,” je dodal. Luka Mesec bo najprej pred poslanci nastopil kot kandidat za ministra za delo, ko bo sprejet novi zakon o vladi, pa naj bi prevzel ministrstvo za solidarno prihodnost. Pravi, da ni nobenih težav, čakata ga le dve

Zdravstvo

Ena od prednostnih nalog bo zdravstvo. “Na področju zdravstva je bilo v preteklosti odprtih veliko vprašanj, če se nam bo uspelo uskladiti, a vsi delimo mnenje, da je to najpomembnejše področje, s katerim se moramo spopasti, zato smo se v resnici tukaj dogovorili najhitreje,” je zagotovil Golob. Najprej je napovedal sprejetje dveh ukrepov: izhodna strategija za covid-19 in priprava interventnega zakona, s katerim bodo začrtali temelje, kako izpeljati korenito reformo zdravstva od leta 2024 naprej.

Reforme po Golobovih besedah ne bodo načrtovali zgolj na papirju, ampak jo bodo testirali v resničnem življenju. “Nujno se moramo posvetiti primarni ravni, da denar sledi bolnikom in da maksimalno okrepimo javni sektor ter ga razmejimo od zasebnega,” je pojasnil in dodal, da se vprašanj zdravstva lotevajo z združenimi močmi. Sestava zdravstvenega resorja naj bi bila koalicija v malem. “Po mojem vedenju je že danes v ekipi več kot 20 strokovnjakov. To je edini način, da lahko kaj premaknemo.”

Ker so se pojavljala vprašanja združljivosti njihovih programov tako na zdravstvenem kot gospodarskem področju, ki so jih v teh dneh izrazili zdravniki in gospodarstveniki, je koordinator Levice Mesec zagotovil, da se bodo “držali koalicijske pogodbe, ki je usmerjena v prihodnost“.

“Od prvega dne že izvajamo spremembo v nastopih in političnem govoru. Niti besede nisem namenil prejšnji vladi in je tudi ne bom. Nismo tukaj zato, da se izgovarjamo ali ukvarjamo s komer koli, temveč da udejanjimo to, kar smo ljudem obljubili,” je dejal Golob.

Očitek koalicijski pogodbi je tudi, da v njej ni konkretnejših izračunov. Golob odgovarja, da si ne delajo iluzij, da bi bil danes narejen izračun realen tudi čez nekaj let, saj se svet spreminja tako hitro kot še nikoli. “Če želiš nekam priti, moraš vedeti, kam želiš. Poenotili smo se na točko 2030 in na to, kam želimo Slovenijo takrat pripeljati. Celotne poti do tja pa ne moremo predvideti, zato bomo enkrat na šest mesecev pregledali koalicijsko pogodbo in ali so se zunanje ali notranje okoliščine tako spremenile, da bo treba vnesti kakšen popravek, saj želimo biti dejansko prilagodljivi na okoliščine.”

V ponedeljek se je prvič sestal s fiskalnim svetom in njihove ocene makroekonomskih razmer v državi so ga nekoliko presenetile. “Mogoče se nam je treba bati manj, kot smo mislili,” je komentiral. Napovedal pa je, da bo njegova vlada dobro izkoristila vmesno obdobje dveh let, za kateri je Evropska komisija napovedala, da bo še mogoč odklon od fiskalnih pravil.

Pomembno zunanjepolitično vprašanje, ki od volitev naprej razburja predvsem hrvaške sosede, je morebitno pogojevanje vstopa Hrvaške v schengensko območje. Kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon je zatrdila, da si vsi želijo, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengen in izpolnila pogoje, saj to pomeni varnost zunanje meje.

Implementacija arbitražnega sporazuma ni povezana s širitvijo schengenskega območja. Slovenija ima kot eno ključnih zunanjepolitičnih prioritet spoštovanje sodb in zato moramo delovati v smeri, da obe državi čim prej pristopita k spoštovanju arbitražne razsodbe,” je dodala. Pričakuje tudi informacije, kaj je zunanje ministrstvo na tem področju počelo v zadnjem obdobju.

Glasovanje o Golobu bo v sredo popoldne

Kolegij predsednice DZ-ja se je dogovoril o sklicu izredne seje DZ-ja, na kateri bodo poslanci v sredo glasovali o kandidatu za mandatarja Robertu Golobu. Na dnevnem redu bo med drugim tudi glasovanje o podpredsednikih DZ-ja, kandidatki za generalno sekretarko Uršuli Zore Tavčar ter imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ-ja.

Podporo kandidatu za mandatarja Golobu so napovedali že v SD-ju in Levici, pa tudi predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, kandidat za predsednika vlade lahko tako računa na 55 poslanskih glasov. Predsednika vlade sicer DZ voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje je tajno.

Na dnevnem redu seje bodo tudi volitve podpredsednikov DZ-ja. Predsedniku državnega zbora pri delu namreč pomagajo največ trije podpredsedniki, DZ je eno izmed podpredsednic, in sicer poslanko SD-ja Meiro Hot, izvolil že na ustanovni seji DZ-ja, preostale podpredsednike morajo poslanci izvoliti najpozneje v 30 dneh po konstituiranju.

Eno podpredsedniško mesto po poslovniku pripada največji opozicijski poslanski skupini, a se v SDS-u s sprejetim razrezom glede mest v parlamentarnih delovnih telesih niso strinjali in so napovedali, da ne bodo predlagali svojega kandidata za podpredsednika državnega zbora.

Še eno podpredsedniško mesto pa tokrat pripada tudi Levici, v stranki na to mesto predlagajo poslanko Natašo Sukić.

Na mizi poslank in poslancev bo tudi predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, med mandatno-volilnimi zadevami pa glasovanje o predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ-ja, predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in predlog sklepa o imenovanju generalne sekretarke DZ-ja. Na to mesto je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič predlagala dosedanjo generalno sekretarko DZ-ja Uršulo Zore Tavčar, ki to funkcijo opravlja že dva mandata, soglasna podpora pa se ji med poslanskimi skupinami obeta tudi tokrat.

13 odborov in 8 komisij

Parlamentarnih delovnih teles naj bi bilo toliko kot doslej, torej 13 odborov in 8 komisij. Gibanje svoboda naj bi jih po še neuradnih podatkih vodilo devet, dva, zunanje zadeve in gospodarstvo, SD in eno, za delo, Levica. Opoziciji naj bi med drugim pripadel odbor za evropske zadeve, najverjetneje tudi kmetijstvo ter dve komisiji za nadzor javnih financ in varnostno-obveščevalnih služb. Državni zbor bo delovna telesa oblikoval jutri takoj po Golobovi izvolitvi. Prva naloga parlamentarnih odborov bodo zaslišanja ministrskih kandidatov. Ta zaslišanja so zadnji korak pred parlamentarno potrditvijo liste ministrskih kandidatov in s tem tudi 15. slovenske vlade, poroča Radio Slovenija.

Zavrnjena obravnava zakona o interventih ukrepih

Kolegij predsednice DZ-ja je sicer danes zavrnil predlog za obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za celovito ureditev položaja razseljenih oseb iz Ukrajine in za pomoč gospodarstvu zaradi posledic ukrajinske krize po nujnem postopku. Predlog so podprli le v SDS-u in NSi-ju, iz vrst predstavnikov nove koalicije pa je bilo slišati predvsem pomisleke, da se bosta z zakonom ukvarjali dve vladi, pri čemer vlada v nastajanju ni sodelovala pri pripravi zakona.

Vlada sicer z omenjenim zakonom predlaga rešitve za učinkovitejše izvajanje postopkov priznanja začasne zaščite ukrajinskim beguncem, prizadetim podjetjem pa ponuja ugodna posojila. Kot je poudaril vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat, je sprejetje predloga zakona nujno, saj odpravlja več zakonskih ovir, ki onemogočajo, da bi država omenjenim posameznikom zagotovila ustrezen status.

Po njegovih besedah so v NSi-ju tudi ugotovili, da novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so ga sami vložili v parlamentarni postopek, blokira predlog zakona o interventnih ukrepih, zato bodo svoj predlog zakona začasno umaknili. Stranke nove koalicije pa lahko predlog interventnega zakona še dopolnijo z vloženimi dopolnili, je še dodal.

Sprejet skrajšan postopek za zakon o RTV Slovenija

Kolegij predsednice DZ-ja pa je sprejel predlog za obravnavo predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija po skrajšanem postopku. Temu so nasprotovali v SDS-u, po besedah vodje poslanske skupine Jelke Godec namreč posega v sam ustroj RTV Slovenija, poslance pa čaka tudi obravnava bolj ključnih zakonov, zato ne vidijo potrebe po obravnavi zakona po skrajšanem postopku.

Vir: MMC RTV Slovenija

By A.K.

Komentar: