Pokojninska reforma uvaja spremembe, s katerimi bo po navedbah ministrstva zagotovljena večja pravičnost, stabilnost in dostojnejše pokojnine. Na ministrstvu so zapisali, da je reforma „pomemben korak k dostojnejšim pokojninam, k večji pravičnosti in socialni varnosti“, ob tem pa se sistem „ne bo zrušil pod težo demografskih sprememb“, so pojasnili.
Reforma ohranja 40 let pokojninske dobe, kar je „med najugodnejšimi pogoji v Evropi“, postopoma zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov ter starostno mejo za upokojitev, so poudarili. Začela se bo uporabljati 1. januarja 2026.
Večina sprememb se bo uvajala med letoma 2028 in 2035. V letu 2026 se bodo uveljavile predvsem tiste, ki izboljšujejo položaj zdajšnjih in prihodnjih upokojencev. Že v letu 2025 bo izplačan zimski dodatek. Na ministrstvu so navedli, da bo izplačan „do 19. decembra“, v višini 150 evrov, prejel pa ga bo „več kot 650.000 upokojencev“ ter „več kot 11.000 brezposelnih delovnih invalidov“. Dodali so, da je zimski dodatek „prvič sistemsko urejen“.
Ena ključnih sprememb v letu 2026 bo dvig najnižjih invalidskih pokojnin. Te se bodo po podatkih ministrstva zvišale na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Najnižja invalidska pokojnina bo tako zrasla z zdajšnjih 490 evrov na približno 610 evrov. „Približno 9.000 invalidskih upokojencev bo prejelo mesečno skoraj 120 evrov več,“ so pojasnili, kar letno pomeni približno 1.440 evrov več. Sprememba velja tudi za že upokojene.
Zaradi zvišanja invalidskih pokojnin se bodo povečali tudi prejemki približno 19.000 prejemnikov vdovskih in družinskih pokojnin, nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter kmetov, upokojenih za ožji obseg pravic z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe.
Zagotovljena starostna in invalidska pokojnina se bo za približno 90.000 prejemnikov zvišala na 785 evrov. Najnižja pokojnina, odmerjena v višini 30 odstotkov NPO, se bo dvignila z 352,58 evra na 365,70 evra. Sprememba bo zajela približno 8.000 prejemnikov.
Spremembe pri vdovskih in družinskih pokojninah
Od leta 2026 se bo zvišal tudi odstotek za odmero vdovske pokojnine. Na ministrstvu so navedli, da se odstotek „zvišuje s 70 na 75 odstotkov“, v letu 2027 pa na 80 odstotkov. Pri prejemkih to pomeni 14,2-odstotno povečanje. Višji bo tudi odmerni odstotek dela vdovske pokojnine.
Dvig velja tudi za družinske pokojnine. Odstotek se za enega družinskega člana zvišuje „s 70 na 75 odstotkov“, za dva z 80 na 85 odstotkov, za tri ali več pa „z 90 na 95 odstotkov“. V letu 2027 se bodo stopnje dodatno zvišale.
Invalidske pokojnine bodo v letu 2026 odmerjene najmanj v višini 44 odstotkov pokojninske osnove, v letu 2029 pa najmanj v višini 50 odstotkov. Pri pokojninski osnovi 1.500 evrov bo to pomenilo dvig z 615 evrov na 660 evrov, medtem ko bo upokojenec v letu 2029 prejel 750 evrov.
Ugodnosti za starše, veterane in zavarovance z neprekinjeno dobo
Spremembe prinašajo višje odmere nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let. Pol leta pokojninske dobe nad 40 let bo vrednotenih z 1,5 odstotka, namesto dosedanjih 0,68.
Odmerni odstotek za otroka se zvišuje „z 1,36 na 1,6 odstotne točke“, pri čemer ni več omejitve glede največ treh otrok. Uvaja se možnost kombiniranja uveljavljanja skrbi za otroke – na primer znižanje starosti za enega in višji odmerni odstotek za dva otroka.
Pri znižanju starostne meje zaradi skrbi za otroke se bo priznala skrb za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ne le v prvem letu starosti.
Za čas služenja vojaškega roka se bo priznal dodatni odmerni odstotek „od 0,8 do 2 odstotni točki“.
Pri izračunu pokojninske osnove se ne bodo upoštevale osnove za čas dijaškega in študentskega dela, kar bi znižalo pokojninsko osnovo. Zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo za brezposelnost, se bo priznala osnova, ki so jo imeli pred nadomestilom. Staršem se bo v času starševskega nadomestila in dela s skrajšanim delovnim časom dohodek preračunal na polni delovni čas. Pri invalidskih pokojninah se ne bodo upoštevala koledarska leta, v katerih je bilo vplačanih manj kot šest mesecev zavarovalne dobe.
Prišteta doba bo predstavljala dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, ko bi posameznik dopolnil 67 let.
Varstveni dodatek bo pripadal tudi upokojencem, ki še niso dopolnili 65 let. Preverjanje dolžnosti preživljanja staršev se ne bo več ugotavljalo.
Druge sistemske spremembe
Reforma postopoma zvišuje starostno mejo za upokojitev, pri čemer jo je še vedno mogoče znižati zaradi dela pred 20. letom starosti, skrbi za otroke ali služenja vojaškega roka. Pogoj 40 let pokojninske dobe za upokojitev brez odbitkov ostaja. Na ministrstvu so poudarili, da je to „med najugodnejšimi pogoji v Evropi“.
Zvišuje se tudi odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe. Trenutno znaša 63,5 odstotka. Po reformi se bo do leta 2035 zvišal na 70 odstotkov. Z reformo se širijo tudi možnosti dodatnega višanja odstotka – za delo po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe, za skrb za otroka in za služenje vojaškega roka.
Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove se podaljšuje z 24 najboljših zaporednih let na 40 let, od katerih se odšteje pet najslabših. Spremembe bodo potekale med letoma 2028 in 2035.
Spremeni se tudi formula za usklajevanje pokojnin. Do zdaj je uskladitev temeljila 60 odstotkov na rasti plač in 40 odstotkov na inflaciji. Po novem bo razmerje 50 : 50, do leta 2035, nato bo usklajevanje postopoma bolj vezano na inflacijo.
Za dodatne informacije so na ministrstvu navedli spletno stran Pokojninska reforma | GOV.SI ter telefonsko številko „114“.
Foto: Freepik
