Pokojninska reforma: Zimski dodatek in brez daljše delovne dobe?
Obrtniki in podjetniki so se na seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) srečali z ministrom za delo Luko Mescem, da bi razpravljali o pokojninski reformi, ki je v zadnjih mesecih deležna veliko pozornosti. Sestanek je bil namenjen usklajevanju stališč, pri čemer so predstavniki OZS ministru jasno sporočili, da bodo reformo podprli le, če ne bo prinesla dodatnih obremenitev za delodajalce.
Med ključnimi izhodišči, ki so jih izpostavili, je bila zahteva, da se prispevne stopnje ne povišajo in da vključitev v drugi pokojninski steber ne postane obvezna. Na vladni strani pa so medtem predstavili novost, ki je pritegnila pozornost – uvedbo t. i. zimskega dodatka za upokojence.
Stališče obrtnikov in podjetnikov
Predsednik OZS Blaž Cvar je ob tej priložnosti poudaril stališče zbornice: “V OZS smo bojimo že od samega začetka odločno nasprotovali dodatnim obremenitvam, ki bi jih lahko prinesla pokojninska reforma. Že ob napovedi poviševanja prispevnih stopenj smo imeli pomisleke. Verjamem, da je prevladal razum in da bomo prišli do rešitve, s katero delodajalci nimamo težav. Želimo ohraniti prispevne stopnje takšne, kot so, saj so plače v Sloveniji že sedaj nadpovprečno obremenjene, na kar nas opozarja tudi OECD. Poleg tega pa je tudi vlada napovedala, da bo sledila cilju razbremenitve plač. Za espeje prav tako ne sme priti do povišanj, nasprotujemo pa tudi uvedbi obveznega drugega stebra.”
Minister Luka Mesec je pojasnil, zakaj je pokojninska reforma nujna. “Razmerje med upokojenci in aktivno populacijo se zelo spreminja. Čez 25 do 30 let bomo morali za pokojnine odšteti okrog 16 odstotkov BDP, zdaj odštejemo približno 10 odstotkov,” je dejal in opozoril na demografske spremembe, ki zahtevajo prilagoditev sistema. Poudaril je, da je cilj reforme zagotoviti vzdržnost pokojninske blagajne v prihodnjih desetletjih.
Zimski dodatek in spremembe usklajevanja pokojnin
Ena od novosti, ki je vzbudila zanimanje, je predlog t. i. zimskega dodatka za upokojence. Po poročanju 24ur naj bi ga vsi upokojenci prejeli še letos ali najpozneje na začetku prihodnjega leta. Zneski naj bi se gibali med 150 in 250 evri, odvisno od prehodnega obdobja. V Sindikatu upokojencev Slovenije menijo, da gre za poskus omilitve učinkov novega sistema usklajevanja pokojnin. Predsednica sindikata Francka Ćetković je ob tem izrazila nezadovoljstvo, saj so o dodatku izvedeli le iz neuradnih virov. Po poročanju 24ur naj bi se pokojnine od leta 2026 do 2030 usklajevale po novi formuli: 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, od leta 2031 pa bi se delež rasti plač postopno zmanjševal v korist inflacije.
Pogajanja o reformi so dosegla pomemben mejnik, saj je pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta v ponedeljek zaključila vsebinsko usklajevanje. Zdaj vlada pripravlja osnutek dogovora, ki naj bi ga socialni partnerji podpisali v prihodnjih dneh. Vendar v pogajalski skupini še vedno velja načelo, da nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse, zato podrobnosti ostajajo zavite v tančico skrivnosti.
Brez podaljšane delovne dobe?
Po neuradnih informacijah, ki jih je pridobila STA, se delovna doba ne bo podaljševala in ostaja pri 40 letih, kar je potrdil tudi predsednik vlade Robert Golob. Bo pa od leta 2028 postopno naraščala zahtevana upokojitvena starost – s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oziroma s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Prav tako naj bi se podaljšalo obdobje za izračun pokojninske osnove, ki bi od leta 2035 obsegalo 40 let zavarovanja, pri čemer bi izračun izključil pet najmanj ugodnih let.
Po poročanju 24ur se prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne bodo spreminjale, vprašanje drugega stebra pa ostaja odprto in bo predmet javne obravnave. Predvidoma bo vsebina reforme javnosti predstavljena po podpisu dogovora, ki ga pričakujejo v ponedeljek, sledila bo še širša razprava o predlaganih spremembah.
Portal24; Foto: Pixabay/ sabinevanerp
