Sistem dolgotrajne oskrbe, ki ga ministrstvo pod Simonom Maljevcem predstavlja kot eno osrednjih reform, se po več mesecih zbiranja prispevkov sooča z resnimi zaostanki. Podatki, na katere se pri poročanju sklicujejo Finance kažejo, da je bilo do oktobra v blagajni že 162,3 milijona evrov, vendar novi sistem uporabnikom še ne nudi nobene storitve.
Od zbranega zneska je bilo porabljenih 74 milijonov evrov, kar pomeni skoraj polovico vsega denarja, ki so ga zavezanci plačali od 1. julija naprej. Ti izdatki niso povezani z novimi oblikami oskrbe, ampak z obstoječimi socialnimi nadomestili, predvsem dodatkom za pomoč in postrežbo, ki je bil ob reformi prenesen v novo blagajno.
ZZZS je že v avgustu sporočil, da se je v prvih mesecih reforme zbralo 44.105.701,05 evra. Takratni podatki so kazali, da se bodo sredstva hitro kopičila, obenem pa se je izkazalo, da operativni del sistema ne sledi finančnim tokovom. Tudi najnovejši podatki potrjujejo, da ta razkorak postaja le še večji.
Prispevek se od 1. julija obračunava od vseh izplačil: delavci plačujejo 1 odstotek bruto plače, delodajalci dodatni 1 odstotek. Upokojencem se prispevek odteguje od neto pokojnine, samozaposleni pa plačujejo 2 odstotka. Gre za enega najširše zajetih prispevkov, ki jih je država uvedla v zadnjih letih, kljub temu pa storitev, zaradi katerih se pobira, še ni mogoče naročiti niti izvesti.
Težave se kažejo na več ravneh. Izvajalci oskrbe na domu še niso pogodbeno vključeni v sistem, zato ZZZS nima nikogar, ki bi mu lahko izplačal sredstva za opravljeno delo. Register izvajalcev je po podatkih iz terena skromen, številni postopki, med njimi certificiranje izvajalcev, priprava pravilnikov in vzpostavitev informacijskih rešitev, pa ostajajo nedokončani. Zaradi tega ni mogoče izpeljati niti pilotnih storitev, ki so bile vladni strani predstavljene kot hitra rešitev za prve uporabnike.
Kljub temu se zneski v blagajni hitro povečujejo. Ob trenutnem tempu pobiranja lahko prihodki presežejo 250 milijonov evrov letno, v prihodnjem letu pa še več. Denar pa se porablja za postavke, ki niso povezane z novimi storitvami, kar pomeni, da je reforma za zdaj v največji meri finančna, ne pa vsebinska, navajajo Finance.
Po podatkih, ki so trenutno javno dostopni, se stanje od poletja ni bistveno premaknilo. Uporabniki nimajo dostopa do storitev, izvajalci ne morejo izstaviti niti enega računa, blagajna pa se polni in hkrati prazni za postavke, ki so obstajale že pred reformo. Finance ob tem opozarjajo, da se težave v sistemu le še stopnjujejo – od zamud v organizacijskih fazah do vprašanj, kako bo sistem deloval, ko se bo vanj dejansko vključilo večje število upravičencev.
Foto: Daniel Novaković/STA (MSP RS/GOV.si
