Politične in gospodarske napetosti zamajale azijske borze
Azijske borze so v sredo doživele pretres, medtem ko so valute kazale visoko stopnjo nestanovitnosti zaradi političnega viharja v Južni Koreji, kjer je bilo najprej razglašeno, nato pa preklicano vojno stanje. Razgibani dogodki so vplivali tudi na finančne trge in vlagatelje po vsem svetu.
Južnokorejski won se je v zgodnjem trgovanju okrepil zaradi domnevne intervencije oblasti. Južnokorejski won je v primerjavi z dolarjem sicer ostal blizu dveletnega dna, ki ga je dosegel v torek, navaja Reuters. Borzni indeks KOSPI je upadel za skoraj 2 odstotka, kar je povečalo njegove skupne izgube od začetka leta na več kot 7 odstotkov. S tem ostaja najslabše delujoči glavni borzni trg v Aziji letos.
Razmere so vplivale tudi na širši indeks MSCI azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske, ki je v sredo zabeležil padec za 0,32 odstotka. Med glavnimi podjetji na tem indeksu je tudi Samsung Electronics, katerega delnice so občutile posledice nestabilnosti.
Politične negotovosti v Južni Koreji
Južnokorejski predsednik Yoon Suk Yeol je v sredo presenetljivo preklical razglasitev vojnega stanja, ki jo je uvedel le nekaj ur prej. Njegova odločitev je naletela na močan odpor parlamenta, ki je zavrnil prepoved politične dejavnosti. Analitiki opozarjajo, da politična negotovost ustvarja pritisk na gospodarstvo in bi lahko negativno vplivala na bonitetno oceno države.
Južnokorejsko finančno ministrstvo je medtem sporočilo, da je pripravljeno zagotoviti “neomejeno” likvidnost na finančnih trgih, če bo to potrebno. Prav tako so napovedali oblikovanje stabilizacijskega sklada za delniški trg v vrednosti 10 bilijonov vonov (približno 7,07 milijarde dolarjev).
Globalne posledice in reakcije
Nemiri v Južni Koreji so dodali nov val negotovosti na svetovnih trgih, kjer vlagatelji že čutijo posledice političnih pretresov v Franciji. Francoski evro je padel za 0,11 odstotka. Rahle padce so beležile tudi terminske pogodbe za evropske delnice in obveznice.
Na globalni ravni ostajajo v ospredju tudi pričakovanja glede politike ameriške centralne banke. Trgi trenutno pripisujejo 72-odstotno možnost znižanja obrestnih mer za 25 bazičnih točk ta mesec, pri čemer bi se skupno znižanje do konca leta 2025 lahko povzpelo na 80 bazičnih točk.
V središču pozornosti je zdaj predsednik Feda Jerome Powell, ki bo v sredo predvidoma podal zadnje pripombe pred naslednjim sestankom o obrestnih merah. Ameriški dolar ostaja močan. Njegov indeks se je v primerjavi z glavnimi konkurenti povečal za 0,12 odstotka. Cene zlata so zaradi tega rahlo padle, nafte pa ostale nespremenjene, čeprav vlagatelji pričakujejo odločitve OPEC+ glede zmanjšanja dobave.
Portal24; Foto: Pixabay
