Politični kaos v Bruslju: Odstop Bretona razkriva resnični obraz ‘kraljice Uršule’!

Thierry Breton [Foto: Wikimedia/Evropski parlament]

Politični kaos v Bruslju: Bretonov odstop razkriva resnični obraz ‘kraljice Uršule’!

Odstop Thierryja Bretona iz Evropske komisije je osvetlil napetosti med njim in predsednico komisije Ursulo von der Leyen, kar odpira razpravo političnih potezah za prihodnost drugega mandata predsednice Evropske komisije. Breton, nekdanji francoski komisar za notranji trg in nekdanji izvršni direktor Atosa, je svojo politično pot v Bruslju začel leta 2019 po zavrnitvi Sylvie Goulard kot francoske kandidatke za evropsko komisarko. Njegovo imenovanje je sprva naletelo na močno politično nasprotovanje, vendar je uspel prebroditi parlamentarni pregled in si zagotoviti vplivno vlogo v komisiji.

Kljub temu, da je njegov odstop prišel nenadoma, ni bil popolno presenečenje, saj so že več mesecev krožile govorice o napetostih med Bretonom in von der Leyen. Njegovo ostro pismo, objavljeno na družbeni platformi X (nekdanji Twitter), kjer je von der Leyen brez zadržkov obtožil zarote za njegovo odstranitev, je dodatno poglobilo razkol med njima.

Bretonova vloga in dosežki

Kot komisar za notranji trg je Breton postal ena izmed osrednjih osebnosti v EU pri oblikovanju zakonodaje na področju digitalnih tehnologij in krepitve industrijske proizvodnje. Pod njegovim vodstvom je EU utrdila svoja prizadevanja za omejevanje vpliva velikih tehnoloških podjetij, zlasti iz Silicijeve doline. Posebej se je izkazal z delom na področju cepiv proti COVID-19 in vojaške opreme za Ukrajino, kar je Evropski uniji omogočilo strateško vlogo v teh kriznih trenutkih.

Breton je svojo vlogo opravljal na način, ki je bil za bruseljsko birokracijo nekaj novega. Njegovi obiski evropskih tovarn, pogosta uporaba družbenih omrežij in neposreden način komunikacije so ga naredili vidnega in priljubljenega med širšo javnostjo. Kljub tem dosežkom pa so se za zaprtimi vrati hitro začela kopičiti razhajanja med njim in predsednico komisije.

Zaostritev sporov z von der Leyen

Prvi javni znak resnih težav med Bretonom in von der Leyen je prišel marca, ko je Breton ostro napadel Evropsko ljudsko stranko (EPP), politično stranko von der Leyen, zaradi pomanjkanja podpore za njeno ponovno izvolitev. Svoje kritike je Breton izrekel v poznih večernih urah na Twitterju, kar je sprožilo vprašanja o etičnosti njegovega ravnanja, saj so smernice komisije jasno določale omejitve za komisarje v predvolilnem obdobju.

Drugi pomemben incident se je zgodil avgusta, ko je Breton objavil pismo Elonu Musku in ga opozoril na obveznosti skladnosti z zakonodajo EU glede preprečevanja širjenja škodljive vsebine na platformi X. Kljub temu, da je Breton zagovarjal pravila EU, je njegovo pismo naletelo na široke kritike, saj so ga mnogi videli kot napad na svobodo izražanja. Komisija se je hitro distancirala od tega dejanja in poudarila, da von der Leyen ni bila obveščena o vsebini pisma.

Krepitev moči Ursule von der Leyen

Bretonov odstop ni bil samo osebni politični obračun, temveč tudi strateški trenutek za von der Leyen, da utrdi svoj nadzor nad Evropsko komisijo. Odhod močnega, a samostojnega politika, kot je Breton, je von der Leyen omogočil, da vzpostavi močnejši nadzor nad svojim kabinetom. V svojem drugem mandatu se von der Leyen sooča z izzivi, ki bodo zahtevali lojalnost in usklajenost znotraj njene ekipe.

Breton ni bil prvi, ki se je zapletel v spor z von der Leyen. Frans Timmermans, nizozemski izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor, je leta 2023 zapustil komisijo, da bi se vrnil v domačo politiko, medtem ko je bil tudi on tarča kritik in nasprotovanj s strani von der Leyen in njenih zaveznikov v EPP. Prav tako Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve, ni skrival svojih nesoglasij z von der Leyen, zlasti glede ravnanja v vojni med Izraelom in Hamasom.

Politične posledice za prihodnost komisije

Zdi se, da bo von der Leyen v prihodnje bolj odločno vzdrževala nadzor nad svojo ekipo, saj se je EPP že pripravljena okrepiti svojo prisotnost v naslednji komisiji. Njena nagnjenost k centralizaciji oblasti in zavračanje odprtih razprav znotraj komisije ji je že prinesla vzdevek “kraljica Uršula”. Kljub kritikam, da komisijo vodi na preveč avtoritaren način, se zdi, da bo njen način vodenja tudi v bodoče ostal enak.

Bretonov odstop nakazuje, da bo von der Leyen v drugem mandatu še naprej delovala v smeri utrjevanja svoje politične moči in vzdrževanja notranje discipline. Evropska komisija se bo v prihodnjih mesecih soočila z vrsto izzivov, vključno z gospodarskimi in političnimi vprašanji, kjer bo ključnega pomena enotnost in zvestoba njenih članov. V tem kontekstu se zdi, da bo von der Leyen bolj kot kadarkoli prej postavljala zvestobo nad individualne ambicije komisarjev.

[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Wikimedia/EU parlament