Politični odzivi na ‘slovenski Watergate’: Pozivi k spremembam zakona
Proti nekdanjemu direktorju urada za preprečevanje pranja denarja, Damjanu Žuglju, in šestim njegovim sodelavcem, obtoženim nezakonitega pregledovanja več sto bančnih računov fizičnih oseb in podjetij v času tretje vlade Janeza Janše so bile vložene kazenske ovadbe. Primer odmeva tudi v političnih krogih. Nekatere stranke po omenjenem primeru izkazujejo večje pripravljenosti prisluhniti informacijski pooblaščenki. Slednja namreč že mesece poziva k dodatnim varovalkam v zakonodaji o preprečevanju pranja denarja, da bi se izognili takšnim zlorabam.
Žugljeve aktivnosti, označene kot “Slovenski Watergate”, so postale predmet preiskave, ko so v obdobju med novembrom 2021 in februarjem 2022 pregledali kar 224 bančnih računov skoraj stotih posameznikov in podjetij v Sloveniji. Omenjeni pregledi, izvedeni na podlagi anonimne informacije, ki ni vsebovala konkretnejših dokazov, so bili označeni za najobsežnejše brskanje po bančnih računih v zgodovini države in izvedeni v nasprotju z več zakoni ter ustavo.
NPU je po več kot letu dni trajajoči preiskavi zaradi suma zlorabe uradnega položaja vložil kazenske ovadbe proti Žuglju in njegovim sodelavcem, med katerimi so bili tudi člani stranke SDS. Stranka SDS, ki je bila del vlade v času teh dejanj, se na afere še ni odzvala. Dejali pa so, da omenjeni pregledi niso bili znani njihovim visokim predstavnikom.
Vodja kriminalistične policije, Damjan Petrič, je poudaril, da so bile kršene pravice do varstva osebnih podatkov, ki so temelj človekovih pravic in svoboščin. V tej luči se v tedanji koalicijski stranki Nova Slovenija distancirajo od nezakonitih aktivnosti in poudarjajo, da o njih niso bili obveščeni, obenem pa obsojajo vsakršno zlorabo položaja.
Odzivi
Podpredsednica stranke in članica preiskovalne komisije, Vida Čadonič Špelič. Čadonič Špelič je poudarila, da v stranki obsojajo vsakršno zlorabo položaja, če se to potrdi. Dodala je: “Tako globoko poseganje v pravice posameznika za nas pomeni kršenje ustave in osnovnih človekovih pravic.”
Premier Robert Golob je bil že ob prvem razkritju tega škandala kritičen do dejanj, češ da gre za eno največjih zlorab uradnih institucij za politične namene v zgodovini Slovenije. Poudaril je, da v Sloveniji ni prostora za takšne zlorabe, ki so nedopustne, moralno zavržne in potencialno kaznive.
Matej Tašner Vatovec, vodja poslancev Levice, je izrazil podporo kazenski ovadbi. Tašner Vatovec je poudaril, da je ta afera ena izmed največjih, ki si jo je dovolila prejšnja vlada. Na drugi strani pa Socialni demokrati pravijo, da morajo svoje delo najprej opraviti pristojne institucije. Kljub temu je predsednica SD Tanja Fajon poudarila, da podpira predlog informacijske pooblaščenke za vgradnjo varovalk v zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma.
V Levici in Novi Sloveniji so sedaj tudi pripravljeni prisluhniti informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. Prelesnik je že lani podala zahtevo za ustavno presojo nekaterih členov zakona o preprečevanju pranja denarja. Informacijska pooblaščenka namreč meni, da je treba omejiti samovoljo urada in možnost zlorabe podatkov.
vir Foto: Freepik
