Politico: Na kaj moramo biti pozorni v bitki med Izraelom in Hamasom?
Predsednik Joe Biden in njegova ekipa si dosledno prizadevajo za vzpostavitev stabilnosti na Bližnjem vzhodu. To Združenim državam omogoča, da se bolje osredotočijo na večji in dolgoročnejši izziv: Kitajsko. Vendar pa je zaradi nedavnega nepričakovanega napada palestinske militantne skupine Hamas na Izrael ta strategija zdaj ogrožena.
Zaradi izraelskega povračilnega ukrepa in možnosti širše regionalne vojne je Bidnova pozornost preusmerjena drugam. Konflikt je povzročil na stotine žrtev, kar zmanjšuje zmožnost administraciji, da se osredotoči na Peking. Še posebej, ker je njena pozornost že tako razpršena zaradi ruske agresije v Ukrajini.
To Beli hiši predstavlja izziv, saj je menila, da je na Bližnjem vzhodu dosegla pomembne, čeprav pogosto nepriznane uspehe. Ti so vključevali zaustavitev vojne v Jemnu in pospeševanje že obstoječih prizadevanj za pomoč Izraelu pri vzpostavljanju diplomatskih in gospodarskih vezi z nekdaj sovražnimi arabskimi državami – pobude, ki so jih sprejeli celo Palestinci. Bidnova administracija je strategijo opisala kot spodbujanje regionalnega “povezovanja”. Sedanji konflikt pa lahko ta razvoj izniči.
Kljub nastajajočim izzivom je še vedno zgodaj in veliko vprašanj ostaja odprtih.
Konflikt med Izraelom in Hamasom se lahko razširi v širšo vojno in destabilizira regijo, ki je polna rivalstev in v kateri je nameščenih tudi veliko ameriških vojakov.
Hamas bi neposredno podporo lahko iskal pri svojih iranskih podpornikih in arabskih vladah, ki so mu naklonjene. Poleg tega bi lahko druge oborožene skupine, kot je libanonski Hezbolah, prispevale svoje sile ali izkoristile razmere za spodbujanje nasilja na različnih lokacijah. Nedavna poročila kažejo, da je prav Hezbolah v nedeljo izstrelil minometne granate na izraelske položaje.
Konflikt bi se lahko iz območja Gaze, ki ga nadzoruje Hamas, razširil tudi na Zahodni breg, kjer se je sovražnost med Palestinci in Izraelci okrepila zaradi nadaljevanja gradnje izraelskih naselbin na zemljiščih, ki jih zahtevajo Palestinci.
Palestinsko-izraelski konflikt spreminja prednostne naloge ZDA
Različne vlade in skupine pa imajo lahko razloge, da se ne vpletajo v konflikt. Ena od takšnih je na primer želja po ohranjanju odnosov z Washingtonom ali odpor do vpletanja v vojno z negotovim izidom.
Ameriška administracija si dejavno prizadeva za umiritev spora. Predsednik Biden je druge frakcije, ki so sovražne Izraelu, posvaril, naj ne izkoriščajo razmer. Hkrati so njegovi pomočniki vključeni v intenzivno diplomatsko komunikacijo. Anonimni ameriški uradnik je zapisal: “Pogovarjali so se z vsemi, ki imajo takšen ali drugačen vpliv v regiji.”
Tudi Izrael je druge nasprotnike posvaril, naj ne posredujejo. Visok izraelski uradnik je celo izjavil, da se bo država na vsakršno širitev spopadov proti Izraelu odzvala “še posebej ostro”, vključno s “trdimi in smrtonosnimi ukrepi”.
Nekateri v Washingtonu in zunaj njega so hitro pokazali na Teheran kot pravega krivca za napad Hamasa. Navsezadnje Iran že dolgo zagotavlja Hamasu finančno in vojaško podporo. Tiskovni predstavnik Hamasa naj bi dejal, da je Iran podprl napad ob koncu tedna, iranski uradniki pa so ga pozdravili.
Poročilo, objavljeno v nedeljskem časopisu The Wall Street Journal, se opira na izjave visokih članov Hamasa in Hezbolaha. V njem je bilo navedeno, da so iranski varnostni uradniki pomagali pri načrtovanju napada. Skupine, kot je Hamas, so do določene mere neodvisne od Teherana. Poleg tega administracija Združenih držav Amerike še ni neposredno pripisala Iranu krivde. Tudi zato zaenkrat natančna dinamika odnosov ostaja nekoliko zamegljena.
“Trenutno nimamo prepričljivih dokazov, ki bi kazali na neposredno vpletenost Irana v organizacijo ali izvedbo tega napada,” je dejal državni sekretar Antony Blinken. Nadaljeval je: “Kljub temu to možnost skrbno preučujemo.” Izjavo je podal v nedeljo zjutraj v oddaji Meet the Press na televiziji NBC. To pa ne pomeni, da bo Iranu vse skupaj šlo mimo brez posledic. Združene države bi lahko na primer uvedle nove sankcije proti Teheranu zaradi njegove splošne podpore Hamasu.
Čeprav je še prezgodaj napovedati, da bo načrt propadel, se bo verjetno zavlekel.
Napad Hamasa predstavlja veliko grožnjo mirovni pobudi, ki jo podpirajo ZDA in je namenjena normalizaciji diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Izraelom. V zameno bi ZDA Savdski Arabiji zagotovile varnostna jamstva in druge koncesije.
Po napadu Hamasa so Savdska Arabija in številne druge arabske države izrazile stališča, ki so bolj podpirala Palestince kot Izrael. Kljub temu pa ti hitri odzivi ne morejo nujno nadomestiti drugih premislekov. Savdska Arabija, Izrael in Združene države skrbno ocenjujejo številne dejavnike. Te države se pri obravnavi morebitnega mirovnega sporazuma spopadajo z zapletenimi vprašanji.
Savdski kronski princ Mohamed bin Salman palestinske krize ne postavlja na prvo mesto tako kot njegovi predhodniki. Iran, ki je ključni podpornik Hamasa, vidi kot podobno grožnjo kot Izrael in je z njim že začel neformalno sodelovati glede Irana. Formalizacija savdsko-izraelskih odnosov bi dodatno okrepila obrambo pred Teheranom.
Izrael, ki je sklenil sporazume o diplomatski normalizaciji z Bahrajnom, Združenimi arabskimi emirati in Marokom, ima številne gospodarske in druge spodbude. Za formalizacijo podobnega dogovora s Savdsko Arabijo obstaja oprijemljiva spodbuda. Savdska Arabija obsega najsvetejše kraje islama.
Z vidika Združenih držav je vsaka stabilizacija na Bližnjem vzhodu koristna, saj vpliva na različne politike, od protiteroristične do energetske. Drugi ključni element je namera Washingtona, da uravnoteži vse večji kitajski vpliv na Bližnjem vzhodu.
Po besedah visokega uradnika Bidnove administracije se “Kitajska ne pojavlja samo na trgu. Pojavlja se z ogromnimi ponudbami tem državam.” Kljub temu, da se je pred tem zgodil napad Hamasa, se je uradnik odločil, da ne bo pojasnil obsežnega predloga. Ta je vključeval morebitna varnostna jamstva, ki bi jih Združene države lahko zagotovile Savdijcem. Izjava zlasti poudarja zapleteno geopolitično dinamiko v igri.
Vloga Irana v krizi in odziv ZDA
Eden od uradnikov je nakazal, da se bo palestinska udeležba v dialogih, povezanih z normalizacijo odnosov arabskih držav z Izraelom, spremenila. Palestinci, čeprav niso navedeni, so verjetno iz Palestinske uprave. V preteklosti so izražali nasprotovanje sodelovanju v zapletenih procesih. Ti procesi vključujejo normalizaciji odnosov med arabskimi državami in Izraelom. Nasprotovanje se nadaljuje tudi brez ustanovitve palestinske države. Kljub temu njihovo sodelovanje pomeni pomemben premik v tem stališču.
Palestinska uprava, ki upravlja Zahodni breg, je v šibkem položaju v primerjavi s svojim tekmecem Hamasom in se je v preteklosti že spopadala z Izraelom. Zadnji spor bi lahko vplival na njeno usodo. Nekdanji visoki uradnik State Departmenta je izpostavil ključno vprašanje: “Kdo bo vladal Gazi po koncu sedanjega konflikta?”
Nepričakovan in zapleten napad Hamasa sproža kritična vprašanja o učinkovitosti izraelskih in ameriških obveščevalnih služb, saj ga niso predvidele.
Po besedah Jonathana Schanzerja iz Fundacije za obrambo demokracij naj bi nacionalna preiskovalna komisija raziskala napake v obveščevalnih službah. Schanzer poudarja, da Izrael tradicionalno obravnava Hamas kot “taktično” grožnjo – resno, vendar ne dovolj močno, da bi ogrozila obstoj države. Takšno dojemanje je morda podcenjevalo razvoj Hamasa v bolj strateško grožnjo, zlasti glede na njegovo podporo s strani Irana.
Leta 2021 je enajstdnevni spopad med Izraelom in Hamasom povzročil veliko žrtev, pri čemer je umrlo najmanj 260 Palestincev in 12 Izraelcev. Intenzivnost in hitrost, s katero se je konflikt končal, sprožata še eno vprašanje: ali je Izrael prehitro končal svojo ofenzivo in tako ni dovolj zmanjšal zmogljivosti Hamasa?
Čeprav so Združene države Amerike aktivno prepričevale Izrael, naj omeji trajanje svoje operacije med tem spopadom, je Izrael morda naletel tudi na zid v smislu izvedljivih ciljev, ugotavlja Schanzer.
Hamasovi talci in dolgotrajni konflikt
Sedanji krog spopadov bi se lahko podaljšal za več kot 11 dni, saj bo verjetno prišlo do izraelske kopenske invazije, zaplete pa se tudi zaradi velikega števila talcev, ki jih ima Hamas.
Združene države Amerike povečujejo obseg vojaške opreme in streliva za Izrael. Poleg tega zagotavljajo dodatna sredstva, vključno z napotitvijo ladij in letal. Omenjena strategija se uresničuje kot demonstrativna gesta nedvoumne podpore. Povečanje podpore medtem sovpada s strankarsko razpravo v Washingtonu o nadaljnjem zagotavljanju vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini, ki se trenutno sooča z rusko invazijo.
Republikanci, ki izražajo vse večje zadržke glede trajne pomoči Ukrajini, so hkrati izrazili podporo pomoči Izraelu. Evangeličanski kristjani so ključni del baze GOP.
Ameriški uradniki trdijo, da vojaška podpora Izraelu ne bo vplivala na pomoč Ukrajini, pri čemer se v številnih primerih sklicujejo na vpletenost različnih sistemov.
Ukrajinci lahko zaznavajo razlike v načinu, kako jih ZDA podpirajo v primerjavi z Izraelom, zlasti glede na njihova prizadevanja, da bi se približali vojaški moči Izraela. Dojemanje se lahko dejansko okrepi zaradi podcenjene podpore Izraela Ukrajini, zlasti v luči določene odločitve. Odločitev je zlasti vključevala opustitev zagotavljanja sistema zračne obrambe Iron Dome za zaščito ukrajinskih civilnih in vojaških položajev pred ruskimi napadi. To je posledično poslabšalo odnose med državama.
Kakšno vlogo ima Kitajska?
V začetku leta so kitajski uradniki izrazili željo, da bi olajšali mirovne pogovore med Izraelci in Palestinci. Ta gesta je sledila njihovemu uspešnemu posredovanju, ki je omogočilo obnovitev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Iranom.
Vendar lahko kitajski odziv na nasilje, ki je sledilo, zmanjša izraelsko navdušenje nad sodelovanjem Pekinga.
Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedeljo izreklo prošnjo tako Izraelu kot Palestini, pri čemer je uporabilo splošen izraz in ni posebej imenovalo Hamasa ali Palestincev. Ministrstvo je subjekte pozvalo, naj “ohranijo mirnost in zadržanost”. Poleg tega je nujno pozvalo k takojšnji prekinitvi sovražnosti, da bi zaščitili civiliste in preprečili nadaljnje zaostrovanje razmer. V izjavi je podprla tudi rešitev, ki temelji na dveh državah.
Za Izraelce je takšen odziv frustrirajoč. Nedavni napadi so primeri najhujšega nasilja, ki so mu bili priča v zadnjega pol stoletja. Izvira iz dobro oborožene skupine, ki si je prisvojila ozemlje po tem, ko je Izrael ukinil naselbine. To je bilo storjeno zato, da bi bil mogoč trajni mir. Izraelci zato trdijo, da je njihov povračilni ukrep proti Hamasu upravičen.
Yuval Waks, visoki uradnik na izraelskem veleposlaništvu v Pekingu, je izrazil razočaranje nad izjavo Kitajske. Kot je poročal Reuters, je poudaril, da “je neprimerno zagovarjati rešitev z dvema državama v času, ko na ulicah brutalno pobijajo ljudi.
Kljub temu Kitajska ostaja pomemben in hkrati tudi naraščajoč vpliv v regiji, zaradi česar se bo moral Izrael – in s tem tudi Savdska Arabija in Iran – v bližnji prihodnosti verjetno spopadati tudi z njo.
