Poljska bo podvojila število vojakov na meji z Belorusijo
Poljska vlada je v sredo napovedala drastičen korak glede svojih varnostnih ukrepov na meji z Belorusijo. Na to območje načrtujejo napotitev dodatnih 2000 vojakov, kar je dvakrat več kot tisto, kar je zahtevala mejna straža. Namestnik notranjega ministra Maciej Wasik je v intervjuju za državno tiskovno agencijo PAP razkril to odločitev in ob tem obtožil Belorusijo, da organizira nezakonite migracije.
Vendar pa se ta poteza ne odvija v vakuumu, saj so nedavni dogodki na svetovnem prizorišču vplivali na politično in varnostno dinamiko v regiji. Posledice ruske vojne proti Ukrajini so prinesle dodatne pomisleke. Pojavili so se namreč dokazi o prisotnosti plačancev, povezanih z Rusijo, skupine Wagner v Belorusiji. Ta skupina je bila nedavno v ospredju zaradi svojega vpletenosti v konflikt na vzhodu Ukrajine in njihovega kratkotrajnega upora v Rusiji.
Hkrati je Belorusija sama začela vojaške vaje v bližini svoje meje s Poljsko in Litvo. Nedavni incident, ko sta beloruska helikopterja kršila poljski zračni prostor, je dvignil napetosti med državama. Varšava je takšno dejanje označila za provokacijo. Nekateri pa menijo, da sedanja poljska vlada izkorišča varnostne zaskrbljenosti za politične namene pred bližajočimi se volitvami.
Ozadje migrantske krize
Sčasoma se vzporedno pojavlja tudi ozadje migrantske krize, ki se je začela leta 2020. Takrat je Belorusija omogočila velikemu številu migrantov iz Bližnjega vzhoda in Afrike, da dosežejo mejo s Poljsko. To je sprožilo napetosti med državama. Poljska je namreč večino teh migrantov poskušala vrniti nazaj v Belorusijo, kar je ustvarilo začaran krog napetosti in konflikta na meji.
Vzdušje v regiji tako ostaja napeto. Politični, vojaški in varnostni dejavniki se prepletajo. Medtem ko Poljska okrepljeno varuje svojo mejo z Belorusijo, se tudi Rusija odziva na naraščajoče zahodne grožnje na svojih mejah. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je opozoril na povečano grožnjo s strani zahodnih držav. Izrazil je zaskrbljenost glede njihove podpore Ukrajini ter pristopa Švedske in Finske k Natu. Šojgu je tudi izpostavil različne vidike, ki prispevajo k naraščajočim napetostim, vključno z vmešavanjem Zahoda v ukrajinsko situacijo in zaskrbljujočo militarizacijo Poljske.
Vse to skupaj ustvarja nestabilno okolje na vzhodnem robu Evrope, ki zahteva premišljene in odgovorne odzive držav ter mednarodne skupnosti kot celote.