Poljski predsednik vlade Donald Tusk je ob predstavitvi prenovljene sestave vlade izpostavil nujnost politične konsolidacije v zahtevnih časih. „Poljska še ni propadla, dokler smo živi,“ je dejal ob sklicevanju na stihe poljske himne in svojo vlado opisal kot „elitno enoto“ za posebne naloge v „predvojnih časih“. Politični komentatorji poteze razumejo kot odziv na nedavni poraz koalicijskega predsedniškega kandidata in zaostrene odnose z novoizvoljenim predsednikom.
Donald Tusk od decembra 2023 vodi proevropsko koalicijo levega centra, ki se od predsedniških volitev v začetku junija sooča z resnimi izzivi. Zmaga konservativnega zgodovinarja Karola Nawrockega, kandidata opozicijske stranke Zakon in pravičnost (PiS), pomeni nadaljevanje blokadne politike, ki jo je doslej izvajal predsednik Andrzej Duda. Tudi novi predsednik ni skrival ambicije, da bo Tuskovo vlado skušal spodnesti.
Ena ključnih sprememb v vladni strukturi je napredovanje zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega v podpredsednika vlade. Prevzel bo tudi pristojnosti za evropske zadeve, ki so bile doslej pod okriljem Tuskovega kabineta. Analitiki domnevajo, da bi lahko šlo za pripravo Sikorskega kot morebitnega Tuskovega naslednika.
Nekdanji finančni minister Andrzej Domański bo vodil novo ministrstvo, ki združuje finance in gospodarstvo, okrepljeno pa je bilo tudi ministrstvo za energetiko. Skupno število ministrov se je zmanjšalo s 26 na 21.
Pomembna je tudi menjava na čelu pravosodnega ministrstva. Adam Bodnar, nekdanji varuh človekovih pravic, je odstopil s funkcije, nadomestil pa ga je sodnik Waldemar Żurek, znan kritik pravosodnih reform pod vlado stranke PiS. Tusk je imenovanje označil za „simbolično dejanje“, saj je Żurek v preteklosti prestal številne disciplinske postopke in bil tarča napadov s strani konservativnih krogov.
Vladne ambicije trčijo ob institucionalne ovire
Tusk je po porazu na predsedniških volitvah dejal, da je nastopil čas za „nov boj“ in da je „dovolj jamranja“. Kljub politični rekonfiguraciji se njegova vlada sooča s številnimi izzivi, saj predsednik redno vetira zakone ali jih pošilja v presojo ustavnemu sodišču, ki je še vedno pod nadzorom PiS.
Poljski predsednik ima široka pooblastila v zunanji politiki, je vrhovni poveljnik oboroženih sil in lahko predlaga zakonodajo. S tem predstavlja pomembno protiutež vladni koaliciji, ki si prizadeva za obnovo pravne države, liberalizacijo zakonodaje in pregon korupcije iz prejšnje oblasti.
Po podatkih inštituta CBOS ima trenutno 48 odstotkov vprašanih negativno mnenje o Tuskovi vladi, medtem ko je z njenim delom zadovoljnih 32 odstotkov. Učinkovitost predsednika vlade priznava 37 odstotkov vprašanih, 54 odstotkov pa meni, da ni uspešen.
Stranka PiS pod vodstvom Jaroslawa Kaczyńskega v anketah prehiteva koalicijo, skupaj s skrajno desno Konfederacijsko stranko pa bi lahko v parlamentu oblikovala večino. Politični komentator Mateusz Zaremba opozarja, da bi Tusk ob nadaljevanju negativnega trenda lahko izgubil naslednje parlamentarne volitve leta 2027.
Poleg notranjepolitičnih izzivov se Tuskova vlada sooča tudi z upadajočim vplivom v evropski politiki. „Tusk izpada iz evropskega imenika,“ je v začetku tedna zapisal kolumnist Jerzy Bielecki v časopisu Rzeczpospolita, ob tem pa opozoril na okrepljeno os evropskih odnosov med Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, v katerih Poljska igra vse manjšo vlogo.
Foto: Wikimedia/ Evropska ljudska stranka
