Pomoč pri obnovi: EU ukinja sankcije proti Siriji
Zunanji ministri Evropske unije so v ponedeljek sprejeli odločitev o prekinitvi vrste obsežnih sankcij proti Siriji, kar naj bi olajšalo gospodarsko okrevanje in obnovo države po skoraj 14 letih uničujoče državljanske vojne. Sankcije, uvedene leta 2011 kot odgovor na nasilno zatiranje protestov s strani režima Bašarja al Asada, so močno omejile trgovino, finančne transakcije in delovanje ključnih sektorjev, kot sta energetika in promet.
Zdaj pa želi EU Siriji omogočiti ponovni zagon gospodarstva, ki je v letih konflikta skoraj povsem propadlo, več kot 90 odstotkov Sircev namreč živi pod pragom revščine, 16,5 milijona ljudi pa je odvisnih od humanitarne pomoči, navaja poročilo Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).
Svet EU je s seznama subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, umaknil pet finančnih institucij: Industrial Bank, Popular Credit Bank, Saving Bank, Agricultural Cooperative Bank in Syrian Arab Airlines. Sredstva in viri bodo na voljo tudi Centralni banki Sirije, kar bo olajšalo finančne transakcije.
Poleg tega je EU začasno opustila sektorske ukrepe v naftnem, plinskem, elektroenergetskem in transportnem sektorju ter uvedla izjeme od prepovedi bančnih odnosov med sirskimi bankami in finančnimi institucijami v EU, navaja Euronews. Te spremembe naj bi podprle humanitarne dejavnosti, obnovo ter delovanje energetskega in prometnega sektorja. Črni seznam EU, ki je bil obnovljen novembra in vključuje 318 posameznikov in 86 subjektov z zamrznjenimi sredstvi in prepovedjo potovanja, sicer ostaja v veljavi za omejitve, povezane z nekdanjim režimom.
Kritike sankcij in pozivi k spremembam
Odločitev prihaja po vse glasnejših kritikah vpliva sankcij na civilno prebivalstvo. Prejšnji teden je Human Rights Watch (HRW) opozoril, da obsežne sankcije EU, ZDA in Združenega kraljestva ovirajo gospodarsko okrevanje Sirije ter milijonom Sircev preprečujejo dostop do osnovnih storitev, kot so elektrika, zdravstvena oskrba, voda in izobraževanje. Hiba Zayadin, višja raziskovalka za Sirijo pri HRW, je poudarila: “Namesto da uporabljajo široke sektorske sankcije kot vzvod za politične cilje, bi morale zahodne vlade priznati njihovo neposredno škodo civilistom in sprejeti korake za odpravo omejitev, ki ovirajo osnovne pravice.” Dodala je, da začasne izjeme in omejene olajšave niso dovolj ter da je treba sankcije, ki škodijo prebivalstvu, nemudoma odpraviti.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ob tem izpostavila potrebo po previdnosti: “Spremljali bomo razmere, da zagotovimo, da so ukinitve sankcij upravičene. Če se bo izkazalo, da stvari ne gredo v pravo smer, smo pripravljeni ukrepe ponovno uvesti.” Poudarila je tudi, da mora vsaka prihodnja sirska vlada vključevati vse skupine v državi.
Medtem ko EU ohranja sezname, povezane z orožjem, blagom z dvojno rabo, kemičnim orožjem in nezakonito trgovino z drogami, nova oblast pod vodstvom islamistične skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS), ki je decembra lani strmoglavila Asada, poziva k popolni odpravi sankcij. Trgovinski tokovi med EU in Sirijo, ki so leta 2023 znašali le 396 milijonov evrov, odražajo globino gospodarske krize, ki jo želi EU z novimi ukrepi vsaj delno omiliti.
Portal24; Foto: pexels
