TV programska shema v Bruslju kot prednostna naloga
Teden, ki je za nami, je postregel s kar nekaj komentarjev vrednimi dogodki ter naravnost frapantno novico o naporih Matjaža Nemca, da odstrani program Nove24 TV iz programske sheme Evropskega parlamenta.
Doma smo tako doživeli prvo razkritje primerjave maloprodajnih cen izdelkov po trgovinah, iz ZDA je bil po Pahorjevem podpisu odpoklican veleposlanik Kajzer, prvo interpelacijo sta doživeli notranja in zunanja ministrica, Brglez in Kordiš sta postala kandidata za predsednika, predsednica Državnega zbora pa si je omislila partijo boksa ter zvonec in kamero pred vrati pisarne v sicer že itak varovanem Državnem zboru.
Na tujem so na otoku pokopali kraljico Elizabeto II., Putin pa je z delno mobilizacijo in grožnjami svetu dal jasno vedeti, da za Rusijo vojna postaja način prežvetja.
Nina Gregori, slovenka na čelu Evropske agencije za azile s cca 2.000 zaposlenimi, je postala jedro mega škandala, Iran pa se je zaradi smrti Mahse Amini, nesrečnega kurdskega dekleta, znašel pred kolapsom. (TUKAJ).
Šefica Evropske komisije je ta teden kar spotoma opomnila Italijane kako naj ne volijo desnice, to pa je očitno dalo zagon Matjažu Nemcu, nadomestemu evroposlancu Tanje Fajon v Evropskem parlamentu, da si je za svojo prednostno nalogo v tem mandatu zadal, nič več in nič manj, umakniti program Nova24 TV iz nabora TV programov Evropskega parlamenta.
Primerjava maloprodajnih cen izdelkov
Popis cen izdelkov po trgovinah in objavljanje le-teh na vladnem spletu (TUKAJ), je že ob prvi objavi prikazalo podjetje Tuš kot najdražjega trgovca v Sloveniji. Kaj si o tem mislijo v Tušu, do tega trenutka še ni znano, prav veseli pa verjetno tudi niso.
Ljudje večinoma spremljamo kje in kdaj je kaj v akciji, kaj se kje splača in kaj ne, kdaj iti v Spar, Hofer, kdaj kaj kupiti z Mercatorjevo kartico, kje in kako zbirati pike, točke, zvezdice itd.
Zakaj bi zdaj nekdo na vladni strani iskal kaj se mu kje splača, res ne vem.
Če k temu dodam še upokojence, ki so glede na res mizerne pokojnine praviloma posebej občutljivi na cene, sami pa večinoma niso vešči brkljanja po spletu, potem si upam še enkrat zapisati, da gre pri tem projektu za resen napad na zdrav razum in denarnice slovenskih davkoplačevalcev.
Saj to, da imamo Zvezo potrošnikov, ki že itak počne podobne stvari, verjetno ne šteje, kajne?
Odpoklic veleposlanika Kajzerja iz ZDA
Če predpostavim, da vladni razlogi za odpoklic veleposlanika iz ZDA vsaj za silo držijo vodo, potem razvoj dogodkov Boruta Pahorja postavlja v precej zanimivo luč.
On je namreč tisti, ki je najprej podpisal odpoklic, nato pa ugotovil, da se veliko večji del civilne in strokovne javnosti zgraža nad njegovim dejanjem, kot je verjetno prvotno pričakoval.
Ko ga je srečalo to spoznanje, je pohitel s komentarji, da se mu zdi odpoklic, kot kazenski ukrep v tem primeru, res pretiran. (?!)
E moj dragi predsednik, na balkanu ljudstvo to komentira z besedami: “Posle j***nja nema kajanja” oz. poslovenjeno, po izvršenem dejanju je potrebno za dejanje prevzeti odgovornost.
Hoditi okoli, kritizirati svojo lastno odločitev in v očeh javnosti iskati usmiljenje, je znak človeka “brez hrbtenice”. To se tako preprosto ne dela.
Intepelaciji Tanji Fajon in Tatjani Bobnar
Kolega Miha Kovač je o možnih interpelacijah že pred časom pisal in komentiral na tem portalu. Vabim vas, da si zapis preberete TUKAJ tudi zato, ker je te interpelacije napovedal, napovedal pa je tudi še nekaj drugih. Sam imam kokice že pripravljene.
Urška Klakočar Zupančič in njene nove zamisli tega tedna
Gospa ima res neverjetno domišljijo. Spominja me na Marijo Antonieto, francosko kraljico, ki je ob novici, da kmetje nimajo česa jesti dejala, da če nimajo kruha, naj pač jedo potico.
Ta teden si je pred vrata pisarne v DZ namreč dala namestiti zvonec in kamero. Baje resno razmišlja tudi o novem oblazinjenju vrat. Saj veste, da ne uide kaj pomembnega v javnost. V svobodi imajo tudi stene ušesa.
Saj to, da v Državni zbor ne morete brez varnostnega preverjanja in točne evidence kdo noter, kdo ven in kdo ostane v menzi na poceni kosilu, očitno kaj dosti ne šteje. Sklepam, da se počuti resno ogrožena med tem plebsom poslank, poslancev in strokovnih služb.
Posebno omembno si ta teden zasluži tudi njena ideja, da bosta skupaj z Dejanom Zavcem, poslancem in bivšim boksarjem, posnela športni filmček za otroke z rakavimi obolenji. Ideja se mi zdi plemenita in jo podpiram. Da veselja ob pogledu na predsednico, ki lahkotno poskakuje v ringu, v potni majčki, z rokavicami in v športnih hlačkah, niti ne izpostavljam posebej. Čim prej, prosim. Kokice so itak že pripravljene za interpelacije.
Brglez s podporo SD ter Gibanja Svoboda, Kordiš s podporo Levice
Ta teden sta svojo kandidaturo na predsedniških volitvah napovedala tudi Milan Brglez in Miha Kordiš. Brglez s podporo političnih strank Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov, Kordiš pa s podporo svoje Levice.
Strateško se mi zdi vstop Kordiša modra poteza za levi politični pol, saj bo tako sicer skrajno levi Brglez, kar naenkrat deloval veliko bolj umirjeno.
Ko boste v nadaljevanju brali o interpretaciji političnega prostora skozi oči Elona Muska, boste bolje razumeli, zakaj je prišlo do odločitve glede Kordiševega vstopa.
Za zmago možnosti res nima, je pa lahko dober “wing man” Brglezu ter oseba, ki krade čas in na soočenjih provocira kandidate kot sta Anže Logar in Janez Cigler Kralj. Slednja bosta tako težje artikuirala svoje ideje, saj bo časa v osrednjih medijih preprosto manj, ker se bo delil med več kandidatov.
Cilj levice je torej spraviti Brgleza ali/in Natašo Pirc Musar v drugi krog. Podobno, kot se je verjetno kalkuliralo ob vstopu Janeza Ciglerja Kralja, da bo pomagal pri kandidaturi Anžeta Logarja.
Putin in delna mobilizacija v Rusiji
Vojaški analitiki se večinoma strinjajo, da Putinu zgodba z agresijo v Ukrajini počasi polzi iz rok. Več analitikov o tem podrobneje TUKAJ.
Vojaški porazi, ki se vrstijo v teh dneh na vzhodu Ukrajine, bodo vedno težje branljivi tudi pred rusko javnostjo. Razglasitev omejene mobilizacije rešuje marsikaj na bojišču v Ukrajini, prav tako pa tudi številne Putinove notranje politične izzive.
Mobilizacija zaposli nezaposlene, vojaškim poveljnikom na bojišču pa dobavi novo “topovsko hrano.”. Srhljivo, vem. A to je smrad vojne, ki jo je potrebno čim prej končati, preden se razširi nad celotno Evropo, ki je verjetno tudi načrtno več let ali celo desetletij slabljena z (načrtno?) napačnimi (energetskimi, vojaškimi, gospodarskimi …) politikami ter uvozom milijonov za vojno sposobnih moških, prepeljanih v Evropo pod pretvezo begunstva.
Begunec je že res vsakdo, ki beži iz vojnega območja. A le do trenutka, ko prispe na področje prve varne države. Potem je “samo še” migrant, ki migrira skozi teritorij drugih držav, njegovi cilji, poslanstvo ali naloge, pa so lahko precej različne in nič več vezane zgolj na golo preživetje.
Škandal Nine Gregori in Evropske Agencije za azil (EUAA)
Nina Gregori je slovenka, ki vodi eno od pomembnejših agencij v Evropski Uniji in je povezana s problematiko, omenjeno v zgornjih vrsticah.
Gre za agencijo, ki skrbi za implementacijo pravil okoli azilov za tujce po evropskih državah. Agencija šteje več kot 2000 ljudi in ima sedež na Malti. Ta teden je Financial Times dobil v roke pritožbo oz. dokumente, ki so bili poslani Evropskemi komisiji in parlamentu o delovanju omenjene agencije. Vodstvu agencije z omenjeno Nino Gregori se očita nepotizem, finančne malverzacije, predvsem pa načrtno, pozor!, vzpostavitev sistema, ki škoduje državljanom EU.
“Gregori je vzpostavila zapleten sistem pravnih struktur in kontrol, ki naj bi dajale vtis pravilnosti in skladnosti, v resnici pa prikrivajo vse nepravilnosti Agencije. Gregori je zagotovila, da je o nepravilnostih nemogoče obveščati upravo, Evropsko komisijo, Evropski parlament in javnost,” piše v pritožbi. (Vir)
Posebej pri tem bode v oči, da je o tej zadevi sicer poročalo tudi nekaj slovenskih medijev, vendar je vse skupaj precej hitro romalo stran od oči javnosti. Preberite še enkrat zgornji citirani očitek in dovolite, da nekaj časa odmeva v vaših mislih.
Ursula Von der Leyen in lahkotnost bivanja enoumja
Strinjam se, da vsaka politična skrajnost prinaša resne posledice za družbo, večinoma žal tudi pogubne. Leva ali desna skrajnost, ni pomembno. Večina družbe namreč ni skrajna in si skrajnosti niti ne želi.
Vendar pa se tokrat, ob italijanskih volitvah, mogoče prvič po dolgem času lahko začnemo resno spraševati, kaj je to sploh še skrajnost na desnici.
Levica je namreč pojem skrajnega tako močno raztegnila v levo, da je svoje delovanje pripeljala že na skrajni rob, v polje teatra absurda.
Njena dejanja proti sredini, ki bi bila še pred časom razumljena kot skrajna, delujejo danes kot zmerno leva kljub temu, da se na sredini ali desni ljudje dobesedno držijo za glavo, kam vse to pelje.
Desnica tako, karkoli že naredi, deluje skrajno. Tudi, če se zgolj zavzema za prosti trg in znižanje davkov, da bi podjetniki lažje razvijali svoj posel.
To je odlično prikazal Colin Wright, na Twitterju pa objavil tudi Elon Musk v svojem odmevnem tvitu o spremembah političnega prizorišča skozi čas, od leta 2008 do leta 2021.
Ursula von der Layen
Zato ne preseneča odgovor predsednice Evropske komisije na vprašanje iz avditorija na Univerzi Princeton, kakšne bodo posledice v primeru zmage bratov Italije na volitvah za Evropo.
Meni nič tebi nič je mirno odgovorila, da ima Evropa za takšne primere pripravljena ustrezna orodja. (TUKAJ).
To, da so Italijani sestavni del Evropske unije, da imajo demokratične volitve in da tudi njej zagotavljajo plačo, je verjetno pozabila. Vsaj deluje tako.
Evroposlanec Matjaž Nemec in njegove prioritete dela v Bruslju
Podobno se zdi, da je tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Matjaž Nemec pozabil, da je Evropa večji parket od površine sejne sobe v vili, kjer ima sedež njegova stranka.
Slovenijo je dobesedno šokirala njegova majhnost in provincializem, ko se namesto z resnimi in pomembnimi temami za Slovenijo, ukvarja z naborom TV programov v Evropskem parlamentu. Prav ste prebrali. (Več TUKAJ).
Na spletu se je namreč pohvalil, da je Evropskemu parlamentu predlagal spremembo med razpoložljivimi TV programi v Evropskem parlamentu in sicer bi namesto Nova24 TV, v programski shemi parlamenta v Bruslju rad videl Pop TV.
Zlobni jeziki so takoj dodali, da mu pač manjkajo turške nadaljevanke, odkar službuje v Bruslju.
Za konec si bom tokrat sposodil kar citat dr. Aleša Štrancarja iz Domovine, kjer je dejal:
“Državo so nam prevzeli sinovi in vnuki ljudi, ki jim v življenju ni bilo potrebno ustvariti nič, sinovi permisivne vzgoje, njim VSE pripada, čeprav ljudje okrog njih nimajo za kruh.”
Izgleda da res.
Edvard Kadič
- Več o Edvardu Kadiču TUKAJ
Avtorske pravice: Kolumna je avtorsko delo. Če ni dogovorjeno drugače, je reproduciranje dovoljeno le pod pogojem, da se navede vir, v elektronskih medijih tudi povezavo na vir.
Kolumno lahko tudi poslušate:
