Popravek BDP: Kam je izginilo skoraj 2 milijardi evrov?
Lanski bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je bil po prvi letni oceni realno zvišan za 2,5 odstotka, kar je drastično nižje od prvotno napovedane 5,4-odstotne rasti. Slovenski Statistični urad (SURS) je tako spremenil svoje prvotne ocene, kar je sprožilo veliko število vprašanj.
Novica o drastični reviziji BDP je v javnosti povzročila veliko zaskrbljenost, še posebej, ker je šlo za popravek, ki zmanjšuje vrednost BDP za skoraj 2 milijardi evrov. Do zdaj je bilo razumljeno, da BDP za leto 2022 znaša 58.989 milijonov evrov. Omenjeni znesek je po popravku padel na 57.038 milijonov evrov.
Takšno nenavadno in drastično korekcijo so v preteklosti doživeli v Grčiji, preden je ta država padla v dolžniško krizo. V Sloveniji pa kaj takega še ni bilo zabeleženo. Janez Janša, predsednik prejšnje vlade, je na družbenih omrežjih javno izrazil svoje začudenje nad tako velikim popravkom. Postavil pa je tudi vprašanja glede vpliva na proračunsko načrtovanje.
Sprememba je rezultat redne revizije
Odgovori na vprašanja so prišli predvsem od SURS-a, ki je pojasnil, da je sprememba rezultat redne revizije, kot je predpisano z mednarodnimi priporočili in evropsko zakonodajo. Kljub temu pa so poudarili, da revizija podatkov o BDP ni napaka, ampak gre za izboljšano predhodno oceno na podlagi dodatnih podatkovnih virov. Vendar pa takšna velika razlika med prvotno in revidirano oceno v preteklih letih ni bila opažena.
Iz SURS-a so pojasnili, da so se v letu 2022 srečali z neobičajnimi gospodarskimi razmerami, kot so bili visoki stroški energije zaradi vojne v Ukrajini in energetske krize. Povedali so tudi, da prvotna ocena BDP ni upoštevala podatkov o tem, kako podjetja obvladujejo te stroške.
Kljub temu pa ostaja vprašanje, kako bo ta drastični popravek vplival na proračunsko načrtovanje. Tako SURS kot Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) sta za takšna vprašanja napotila na Ministrstvo za finance.
Kljub pojasnilom SURS-a je jasno, da bo imel popravek BDP dolgoročne posledice za slovensko ekonomijo. V času, ko se država še vedno sooča s posledicami pandemije in drugimi globalnimi izzivi, bo potrebno temeljito načrtovanje in odločno delovanje, da se zagotovi stabilnost in trajnostna rast gospodarstva.
Odzivi
Glede razkritij o napaki v izračunu Bruto domačega proizvoda (BDP) se je odzvalo več ekonomistov in političnih voditeljev. Ekonomist dr. Igor Masten je za Novo24TV povedal, da gre za neobičajno veliko napako, ki je po njegovem mnenju posledica netočnosti v upoštevanju inflacije ter netočne metodologije. Po njegovih besedah bi lahko takšna netočnost povzročila težave za institucije, kot sta UMAR in Banka Slovenije.
Po mnenju dr. Anžeta Burgerja je odstopanje posledica nepopolnih podatkov in skokov cen življenjskih potrebščin, ki so se zgodili v letu 2021. Poudaril je, da netočni podatki o gospodarski rasti predstavljajo problem za fiskalno in socialno politiko.
Poslanec SDS Branko Grims je izpostavil, da napačni izračuni predstavljajo temelj na katerem vlada zapravlja denar davkoplačevalcev in predvidi težje čase, višjo inflacijo in višje davke.
Nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič je pojasnil, da Statistični urad vsako leto avgusta objavi popravek prve ocene BDP. Popravek je potreben zaradi dodatnih podatkov, ki jih pridobijo v teku leta. Vendar je letošnji popravek izredno visok, in ni jasno zakaj.
Bivši premier Janez Janša pa je izpostavil, da so velika odstopanja v ugotovitvi BDP nenavadna. Trenutno situacijo je Janša primerjal s časi grške dolžniške krize. Po njegovem mnenju so ta odstopanja verjetno posledica višjih cen elektrike in energije, ki jih je plačeval del slovenske ekonomije v prejšnjem letu.
V luči tega razkritja je proračunsko načrtovanje za prihajajoča leta postalo izjemno zahtevno. Trenutno je ključno, da vlada najde načine za pridobitev potrebnih sredstev, da bi podprla slovensko ekonomijo.
