Porast števila bolnikov z leptospirozo na ljubljanski infekcijski kliniki
Na ljubljanski infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana beležijo povečano število bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje zaradi leptospiroze. Čeprav v poletnih mesecih običajno obravnavajo od dva do tri bolnike, so v zadnjih tednih zdravili kar deset oseb s to boleznijo, pri čemer so tri od teh morale biti nameščene v intenzivni enoti.
Infektologinja Mateja Logar, je v izjavi za medije pojasnila, da so bolniki, ki jih trenutno zdravijo, večinoma mladi in sicer zdravi posamezniki, kar je nekoliko presenetljivo, saj pri tej skupini ne bi pričakovali težjega poteka bolezni. Na vprašanje, zakaj je prišlo do porasta števila okužb, je Logar pojasnila, da natančne razlage zaenkrat še ni, saj se izvori okužb pri posameznikih razlikujejo. Kljub temu opozarja, da bi se zaradi nedavnih sprememb vremena, predvsem zaradi nalivov, lahko v prihodnjih tednih pojavili še dodatni primeri.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so letos do zdaj zabeležili devet primerov leptospiroze, od tega tri v juliju in tri v avgustu. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za običajni sezonski porast, a opozarjajo, da so lahko trenutni podatki podcenjeni, saj bolnišnice običajno prijavijo primere šele ob zaključku bolnišničnega zdravljenja.
Kako pride do okužbe?
Leptospiroza je bolezen, ki jo povzročajo bakterije leptospire. Te bakterije vstopajo v človeško telo prek poškodovane kože, sluznic ali očesne veznice. Najpogosteje se okužimo ob stiku z okuženo živaljo ali njenimi izločki, še posebej sečem, pri čemer so najpogostejši prenašalci glodavci, krave in psi. Posebno nevarni so tudi stiki z onesnaženo vodo, kjer bakterije lahko preživijo dlje časa.
Infektologinja Logar opozarja, da je verjetnost okužbe večja med poplavami in nalivi, ko ljudje pridejo v stik z onesnaženo vodo, denimo med čiščenjem poplavljenih kleti. Primeri okužb so bili zabeleženi tudi lani, ko so ljudje odstranjevali posledice uničujočih poplav.
Leptospiroza praviloma poteka v dveh fazah. Prva faza je precej nespecifična, bolniki pa se soočajo z visoko vročino, hudimi mišičnimi bolečinami, zlasti v hrbtu, ter glavobolom. Značilni so tudi simptomi, kot so bolečine v očeh in krvavitve v očesni veznici, kar je specifičen znak te bolezni. Poleg tega lahko pride do prizadetosti jeter in ledvic, kar se kaže z zlatenico in zmanjšanim izločanjem seča.
Po prvem obdobju lahko bolniki nekaj časa občutijo izboljšanje, nato pa sledi druga, imunska faza, v kateri so najpogostejši meningitis in kožni izpuščaji. V hujših primerih lahko bolezen napreduje v stanje, podobno septičnemu šoku, kar zahteva bolnišnično zdravljenje.
Preprečevanje in ozaveščanje
Zdravniki in zdravstvene ustanove v Sloveniji opozarjajo na pomen ozaveščenosti o tej bolezni, zlasti v poletnih mesecih, ko so pogoji za prenos bakterij najbolj ugodni. V zimskih mesecih je število primerov bistveno manjše, z izjemo primerov, ko se posamezniki vrnejo iz tropskih krajev, kjer je bolezen bolj razširjena.
Preventivni ukrepi vključujejo izogibanje stiku z okuženimi živalmi in onesnaženo vodo, še posebej v obdobjih po nalivih ali poplavah. Prav tako je pomembno, da se ob pojavu simptomov čim prej poišče zdravniško pomoč, saj je zdravljenje z antibiotiki najučinkovitejše v zgodnjih fazah bolezni.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Zajem zaslona
