Poročilo: Italija med vodilnimi uničevalci pravne države
Poročilo Unije za državljanske svoboščine za Evropo (Liberties), ki ga je sestavilo 43 organizacij za človekove pravice iz 21 držav članic EU, opozarja na zaskrbljujoč trend v Evropski uniji. Leta 2024 se je po njihovih ugotovitvah “evropska demokratična recesija” še poglobila, Italija pa je izpostavljena kot ena od petih držav “uničevalcev”, ki sistematično spodkopavajo pravno državo.
Poleg Italije so na seznamu še Bolgarija, Hrvaška, Romunija in Slovaška, ki vse “namenoma spodkopavajo pravno državo v skoraj vseh vidikih”, kot navaja poročilo, ki so ga pred objavo delili z britanskim časnikom Guardian. Madžarska, že dolgo označena kot “volilna avtokracija”, prav tako beleži “pomembno nazadovanje” na tem področju. Brez odločnega ukrepanja Evropske unije poročilo svari pred nadaljnjo erozijo demokracije.
Italija pod drobnogledom: politični nadzor in medijska nestrpnost
Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni je po mnenju raziskovalcev globoko spodkopala pravno državo. Spremembe v pravosodju, ki ministrstvu za pravosodje podeljujejo “neomejena pooblastila” nad tožilci, so povečale politični vpliv na sodstvo. Poleg tega poročilo izpostavlja “veliko nestrpnost do medijske kritike.
Slednje naj bi, kot navja The Guardian dokazovali primeri, kot je preklic “protifašističnega manifesta” pisatelja Antonia Scuratija na javni televiziji in disciplinski postopek proti voditelju pogovorne oddaje, kjer naj bi bil govor predvajan. Takšni posegi v javne medije so označeni kot “stopnje brez primere vmešavanja”, kar Italijo postavlja za simboličen primer poglabljanja “demokratične recesije” v Evropi. Koalicija skupin za državljanske svoboščine vidi te ukrepe kot del širšega vzorca uničevanja temeljev pravne države.
Druge države ‘uničevalke’: od Slovaške do Hrvaške
Poročilo ne prizanaša niti drugim državam na seznamu. Na Slovaškem vlada, kot so zapisali “nacionalističnega populista” Roberta Fica uvaja spremembe, ki vključujejo ukinitev urada osrednjega tožilca in predlog zakona o tujih agentih v “ruskem slogu”. Ta bi nevladne organizacije, ki prejemajo več kot 5000 evrov iz tujine, označil za “organizacije, ki jih podpira tujina”, kar prinaša stigmatizacijo in omejuje njihovo delovanje. V Bolgariji so protikorupcijske preiskave usmerjene proti političnim nasprotnikom vlade, medtem ko se dolgotrajne korupcijske sheme, kot je nezakonito odlaganje gradbenih odpadkov v Sofiji, nadaljujejo brez posledic.
Na Hrvaškem je integriteta pravosodja ogrožena zaradi imenovanja Ivana Turudića, sodnika z močnimi povezavami z vladajočo stranko HDZ, za generalnega državnega tožilca. Evropsko javno tožilstvo je celo izrazilo pomisleke glede “sistemskih izzivov” Hrvaške pri spoštovanju vladavine prava. Romunija pa se sooča z vplivom družbenih omrežij, kot je TikTok, ki je “ultranacionalistu” omogočil zmago na predsedniških volitvah, medtem ko zakon o neodvisnosti javnih medijev že od leta 2021 čaka v parlamentu.
Madžarska in širši trend: pritisk na medije in nevladne organizacije
Madžarska ostaja poseben primer. Leta 2024 so raziskovalci zaznali “pomembno nazadovanje” pravne države, ki se je še okrepilo po ustanovitvi urada za zaščito suverenosti. Ta organ ima široka pooblastila za preiskovanje posameznikov, aktivnih v javnem življenju, kar povečuje pritisk na nevladne organizacije in medije.
Poročilo izpostavlja tudi širše trende po EU: pravosodni sistemi so vse bolj podvrženi politični manipulaciji, kazenski pregon korupcije je šibek, hitri zakonodajni postopki se prekomerno uporabljajo, novinarji so nadlegovani, miroljubni protesti pa omejeni. Viktor Kazai, višji strokovnjak pri Liberties, pravi, da šest letnih poročil organizacije razkriva “zaskrbljujočo vztrajnost kršitev pravne države” po vsej Evropi. Poskusi EU, da bi to ustavila, so bili po njegovih besedah “razočarujoče omejeni”.
Klic k ukrepanju: EU pred preizkušnjo
Liberties, ki od leta 2019 spremlja poročila Evropske komisije o vladavini prava, poziva k odločnemu ukrepanju. Poročilo zaključuje, da EU tvega nadaljnjo “demokratično erozijo”, če ne bo ukrepala. Predlagajo strožji nadzor, povezan s sproščanjem evropskih sredstev, in hitrejše sodne postopke proti kršiteljem. Tudi “vzorne demokracije”, kot sta Francija in Nemčija, niso imune.
V Franciji postopek člena 49.3 omogoča sprejemanje zakonov brez glasovanja, v Nemčiji pa so zaskrbljujoči “pretirani odzivi” na propalestinske dogodke, vključno s cenzuro in zaprtjem konferenc. Poljska, ki pod vodstvom Donalda Tuska poskuša obnoviti neodvisnost institucij, pa kaže, kako zahtevno je odpravljanje škode po letih avtokratskih tendenc.
Portal24; Foto: Pixabay/MLbay
