Svet se sooča z resno grožnjo podnebnih sprememb, saj znanstveniki opozarjajo, da bi lahko Zemlja v naslednjih treh letih presegla ključni prag segrevanja za 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo.
Po poročilu Svetovne meteorološke organizacije (WMO) iz junija 2025 obstaja velika verjetnost, da bo vsaj eno od prihodnjih let preseglo to mejo, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za okolje in družbo.
Po podatkih WMO je kar 70 odstotkov možnosti, da bo povprečno segrevanje v obdobju 2025–2029 preseglo 1,5 stopinje Celzija v primerjavi z leti 1850–1900. Poleg tega obstaja 86 odstotkov možnosti, da bo vsaj eno leto v tem obdobju preseglo omenjeni prag.
Leta 2024 je svet že doživel rekordno vročino, saj je bila povprečna globalna temperatura za 1,55 stopinje Celzija višja od predindustrijskih ravni. To potrjujejo podatki šestih mednarodnih baz, ki jih je analizirala WMO. Znanstveniki poudarjajo, da posamezno leto nad 1,5 stopinje še ne pomeni kršitve Pariškega sporazuma, saj ta meri dolgoročno povprečje, a trendi so zaskrbljujoči.
Vzroki in posledice segrevanja
Glavni vzrok za hitro segrevanje planeta so emisije toplogrednih plinov, predvsem zaradi izgorevanja fosilnih goriv. Leta 2024 so koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju dosegle novo rekordno vrednost, 422 delcev na milijon, kar je poročal Copernicus Climate Change Service.
Poleg tega so podnebne spremembe okrepile ekstremne vremenske pojave. V letu 2024 so svet prizadeli uničujoči požari v Boliviji in Venezueli, poplave v Nepalu in na Sudanu ter vročinski valovi v Mehiki in Savdski Arabiji, ki so terjali več tisoč življenj. Tudi v Evropi so bile pomlad in poletje 2024 najtoplejši v zgodovini, kar je povečalo tveganje za zdravstvene težave zaradi vročinskega stresa.
Znanstveniki opozarjajo, da je še vedno čas za ukrepanje, da bi omejili najhujše posledice podnebnih sprememb. Po Pariškem sporazumu si države prizadevajo, da bi dolgoročno segrevanje omejile na 1,5 stopinje Celzija, kar zahteva hitro zmanjšanje emisij.
WMO poudarja, da bi morale emisije ogljikovega dioksida do leta 2030 pasti za 43 odstotkov v primerjavi z letom 2019, da bi dosegli ta cilj. Države bodo imele priložnost za posodobitev svojih podnebnih zavez na konferenci COP30, kjer bodo predstavile nacionalne podnebne akcijske načrte. Kljub temu pa nekateri strokovnjaki menijo, da bo preseganje praga 1,5 stopinje Celzija začasno, če bodo ukrepi dovolj ambiciozni in pravočasni.
Ana Koren
Foto: Pixabay
