Poslanci Državnega zbora so na zadnji redni seji v tem mandatu potrdili pet zakonov s področja pravosodja, s katerimi vlada po navedbah Ministrstva za pravosodje posega na več ključnih področij delovanja sistema – od obravnave mladoletnikov in zaščite javne razprave do prekrškov in probacije.
Ministrica za pravosodje Andreja Kokalj je ob sprejetju poudarila, da gre za zakonodajni sveženj, ki je nastajal več let in ob sodelovanju stroke. „Gre za premišljene in usklajene rešitve, ki krepijo pravno državo in odgovarjajo na konkretne izzive pravosodnega sistema,“ je dejala ter med ključnimi področji izpostavila mladoletniško kazensko obravnavo, zaščito svobodne javne razprave in učinkovitejše izvrševanje sankcij.
Med pomembnejšimi novostmi je nov Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki na enem mestu ureja posebnosti kazenskih postopkov zoper mladoletnike. Na ministrstvu so pojasnili, da zakon temelji na ugotovitvah stroke o razvoju mladostnikov in potrebi po hitrem ter usklajenem ukrepanju različnih institucij.
Zakon uvaja prednostno obravnavo mladoletnikov s strani posebej usposobljenih strokovnjakov, zgodnjo individualno oceno kot podlago za odločanje sodišč in tožilstva ter ustanovitev Centra za mladoletnike za zahtevnejše primere. Razširjen je tudi nabor ukrepov, večja je vloga staršev, jasneje pa je urejeno tudi razmerje med kazenskimi sankcijami in ukrepi po Družinskem zakoniku, so navedli.
Zaščita pred zlorabo sodnih postopkov
Državni zbor je potrdil tudi zakon, namenjen zaščiti pred strateškimi tožbami za onemogočanje javnega udejstvovanja, ki so po navedbah ministrstva pogosto usmerjene proti novinarjem, medijem, nevladnim organizacijam in posameznikom, ki sodelujejo v javni razpravi.
Zakon pomeni prenos evropske direktive, hkrati pa zaščitne mehanizme razširja tudi na povsem domače primere. Med zaščitnimi ukrepi so hitra obravnava in zgodnja zavrnitev očitno neutemeljenih tožb, povrnitev polnih stroškov postopka, možnost varščine ter denarne kazni. Z amandmajem, sprejetim v zakonodajnem postopku, se uporaba varščine kot zaščitnega ukrepa razširja tudi na kazenske postopke, so pojasnili na ministrstvu.
Ob tem so dodali, da potekajo tudi priprave na vzpostavitev posebne kontaktne točke za pomoč osebam, ki se znajdejo v takšnih postopkih.
Spremembe pri prekrških in odgovornosti pravnih oseb
Sprejeta novela Zakona o prekrških zaostruje pogoje za uporabo dela v splošno korist in nadomestnega zapora. Delo v splošno korist bo po novem namenjeno le tistim, ki tega instituta v preteklosti niso zlorabili, v postopku odreditve nadomestnega zapora pa predlaganje takega dela ne bo več mogoče.
Novost je tudi možnost izrekanja globe v razponu v hitrem prekrškovnem postopku, kar naj bi omogočilo bolj prilagojeno kaznovanje glede na okoliščine posameznega primera. Razširjen je institut zavarovanja izvršitve tudi na pravne osebe, kar naj bi omogočilo učinkovitejše izterjave in enako obravnavo domačih ter tujih podjetij.
Na področju čezmejnih postopkov v cestnem prometu se rok za plačilo globe ali odgovor po novem šteje od dneva odpreme obvestila, kar naj bi razbremenilo prekrškovne organe. Novela hkrati uvaja začasno ureditev samostojne odgovornosti pravnih oseb za prekrške na področju varstva osebnih podatkov, s čimer se slovenska ureditev usklajuje z zahtevami GDPR.
Spremembe pri odvetništvu in nadgradnja probacije
Novela Zakona o odvetništvu odpravlja popolno prepoved oglaševanja in omogoča, da odvetniki javnost obveščajo o svojem delu, izkušnjah, specializaciji in jezikih, v katerih nudijo pravne storitve, ob spoštovanju resničnosti podatkov, zaupnosti in etičnih pravil. Podrobnejša pravila bo določal Kodeks odvetniške poklicne etike.
Zakon ureja tudi javno nastopanje odvetnikov v razpravah o družbenih temah, ob hkratni obveznosti, da se vzdržijo izjav, ki bi lahko škodovale ugledu pravosodja ali poklica. Spremenjeni so tudi nekateri vidiki disciplinskih postopkov in kazenskih določb.
Sprejeta je bila tudi novela Zakona o probaciji, ki po navedbah ministrstva ne spreminja temeljnega koncepta sistema, temveč ga nadgrajuje na podlagi izkušenj iz prakse. Jasneje so določeni postopki, roki in obveznosti oseb v probaciji, razširjen je nabor izvajalcev dela v splošno korist, okrepljeno je sodelovanje z drugimi institucijami, izboljšan pa je tudi pravni položaj probacijskih uslužbencev. Novela uvaja tudi novo probacijsko nalogo na pobudo Vrhovnega državnega tožilstva ter dopolnjuje ureditev zbiranja podatkov za učinkovitejše delo služb.
