Vlada je po nujnem postopku v zakonodajni postopek vložila zakon, ki naenkrat ureja tri področja: obvezni zimski regres, dodatek upokojencem in spremembe pri normiranih odhodkih. V poslanski skupini SDS so poudarili, da tak pristop ni primeren. Kot so zapisali, je zakon „vsebinsko neenoten in zakonodajno nepregleden“, saj združuje različne ukrepe brez jasne povezave.
V SDS podpirajo izplačilo neobdavčenih božičnic tam, kjer to omogočajo rezultati poslovanja, vendar pojasnjujejo, da mora „višina ostati rezultat poslovne politike in socialnega dialoga“. Predlaganega zakona zato ne nameravajo podpreti, so dodali v izjavi.
Poslanska skupina SDS opozarja na tako imenovani omnibus pristop. Ta predvideva, da se v enem svežnju odloča o treh vsebinsko različnih področjih. Kot so zapisali, tak način „odstopa od načel jasnosti in pravne varnosti“, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora.
Po njihovi oceni se s takšnim načinom sprejemanja zakonov „ponovno vnaša zmeda v pravni red“, hkrati pa se onemogoča kakovostna razprava o posameznih sklopih. V SDS poudarjajo, da ni strokovnih razlogov, ki bi opravičili, da so delovnopravne, pokojninske in davčne rešitve združene v en dokument.
Zimski regres kot obveznost za vse delodajalce
Predlog uvaja zimski regres, ki bi bil obvezen za vse delodajalce, izplačan pa bi bil brez davkov in prispevkov do polovice minimalne plače. V poslanski skupini SDS menijo, da je takšen ukrep ekonomsko tvegan. „Ureditev ne razlikuje med podjetji, ki ustvarjajo dobiček, in tistimi, ki se borijo za preživetje,“ so opozorili.
Kot poudarjajo, bi bil ukrep posebej obremenjujoč za mikro in mala podjetja, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva. Obvezno izplačilo bi lahko pomenilo nenačrtovane stroške in v skrajnih primerih tudi tveganje nelikvidnosti. Božičnica po njihovi razlagi ni socialni korektiv, temveč nagrada za uspešnost, zato bi obveznost „razvrednotila njen namen“ in omejila motivacijski prostor delodajalcev.
Posebej so opozorili na ureditev v javnem sektorju. Predlog predvideva izplačila tudi tam, čeprav v proračunih za leta 2025, 2026 in 2027 teh sredstev ni. „Gre za fiskalno neodgovorno potezo,“ so zapisali in dodali, da Slovenija že načrtuje večmilijardni primanjkljaj.
Tretji poseg v normirance v zadnjih letih
Zakon prinaša tudi spremembe pri normiranih odhodkih. V SDS spominjajo, da gre že za tretji poseg v kratkem obdobju. Pogoste spremembe po njihovem mnenju ustvarjajo „nestabilnost in nepredvidljivost“, zaradi katerih podjetniki težje načrtujejo aktivnosti in razvoj. Dodajajo, da je socialni dialog v postopku umanjkal, saj o obvezni božičnici na Ekonomsko-socialnem svetu ni bilo soglasja.
V izjavi so zapisali, da je vladni pristop politično motiviran. „Vlada tik pred volitvami v en zakon vključuje tri različne ukrepe,“ so navedli. Po njihovih besedah predlog ni podprt s proračunskim kritjem in ne naslavlja produktivnosti.
Poslanska skupina SDS ocenjuje, da tak način sprejemanja zakonov povečuje stroške, negotovost in nezaupanje. Ukrepi naj bi bili po njihovem mnenju „kratkoročno usmerjeni v obljube“, medtem ko dolgoročno slabijo stabilnost gospodarstva.
Zahteva po ločeni obravnavi in napoved donacije božičnice
V poslanski skupini SDS poudarjajo, da podpirajo ukrepe za boljši socialni položaj zaposlenih, vendar morajo biti ti „gospodarsko vzdržni in ustavno skladni“. Zato zahtevajo ločeno obravnavo delovnopravnih, pokojninskih in davčnih rešitev ter polni socialni dialog.
Ker predlog teh zahtev po njihovi oceni ne izpolnjuje, ga ne bodo podprli. Ob tem so napovedali gesto solidarnosti. Poslanke in poslanci SDS bodo morebitne božičnice „donirali v dobrodelne namene“ in tako pomagali tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, so dodali.
V izjavi so še zapisali, da Slovenija potrebuje politike, ki spoštujejo pravo, „realno ocenjujejo gospodarske zmožnosti“ ter zagotavljajo modele nagrajevanja, ki ohranjajo delovna mesta in stabilnost javnih financ.
Foto: Matija Sušnik DZ
