Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog novele Zakona o urejanju prostora, ki po navedbah Ministrstva za naravne vire in prostor prinaša številne poenostavitve in pospešuje postopke priprave ter sprejemanja prostorskih načrtov. Predlog novele je že bil poslan v Državni zbor v obravnavo po rednem zakonodajnem postopku.
Kot so zapisali na ministrstvu, novela pomeni pomemben korak naprej pri urejanju prostora: »Z novelo zakona Ministrstvo za naravne vire in prostor omogoča krajše postopke za pripravo in sprejemanje prostorskih načrtov.«
Ena ključnih sprememb je skrajšanje časovnih okvirjev za spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih načrtov (OPN) in državnih prostorskih načrtov (DPN), ki jih bo po novem mogoče izvesti v enem do dveh letih, v primerjavi z dosedanjo prakso, kjer so postopki lahko trajali od pet do celo dvajset let.
Poleg tega se uvaja nova kategorija Ciljne spremembe OPN, namenjena razširitvi obstoječe dejavnosti na zemljiščih do 5000 m², če obseg spremembe ne presega 30 % velikosti naselja.
Jasni roki za mnenja in večja transparentnost
Novela določa tudi stroge roke za pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora. »Roki za izdajo mnenj nosilcev urejanja prostora se omejijo na 30 dni,« so zapisali na ministrstvu. V kolikor v tem času mnenje ne bo izdano, se bo štelo kot pozitivno. Gre za pomembno spremembo, saj je do zdaj veljalo, da odsotnost mnenja pomeni negativno odločitev.
Prav tako bodo morali nosilci urejanja prostora svoje podatke objavljati v Prostorskem informacijskem sistemu, kar po besedah ministrstva zagotavlja »transparentnost in obravnavo vseh pod enakimi pogoji.«
Po novem bo mogoča sočasna lokacijska obravnava ciljne spremembe prostorskih načrtov in dokumentacije za gradnjo (DGD). Kot so pojasnili na ministrstvu, »se v enem postopku sočasno pridobivajo mnenja k obema vrstama dokumentacij.« Takšna rešitev se je v praksi že izkazala za uspešno v primeru poplavnih zakonov.
Za dodatno učinkovitost pa novela prinaša tudi ustanovitev medresorske skupine, ki bo skrbela za usklajevanje mnenj ne le pri pripravi DPN, ampak tudi pri OPN.
Boljše upravljanje stavbnih zemljišč
Poseben sklop sprememb se nanaša na urejanje in aktiviranje stavbnih zemljišč. Med drugim novela določa:
- možnost sočasnega sprejema OPPN in programa opremljanja,
- obveznost občin, da z investitorji zagotovijo opremljanje zemljišč v največ desetih letih po sprejemu programa,
- obvezno plačilo komunalnega prispevka pred izdajo gradbenega dovoljenja,
- zakonsko oprostitev prispevka v primeru gradnje dvigal ali energetske prenove,
- dodatne možne občinske oprostitve za javna najemna stanovanja.
Rok za odmero komunalnega prispevka bo 30 dni, poleg tega pa so določena pravila za lažjo odmero akontacije, ki je pomemben vir financiranja občinske infrastrukture.
Ministrstvo je posebej poudarilo tudi, da bo morala vsaka občina do leta 2027 odmeriti takso za neizkoriščena stavbna zemljišča, prav tako pa bo obvezno sprejetje načrta preskrbe z zemljišči.
Kot so zapisali na ministrstvu, novela Zakona o urejanju prostora skupaj s spremembami Gradbenega zakona pomeni, da je »Vlada uresničila eno od svojih zavez koalicijske pogodbe.«
Na prejšnji seji Vlade je bila namreč že sprejeta novela Gradbenega zakona, ki omogoča hitrejšo pripravo dokumentacije in izdajo gradbenih dovoljenj, zdaj pa je z novo zakonodajo dodan še pomemben korak na področju prostorskega načrtovanja.
Miha D. Kovač
Foto: Urad vlade za komuniciranje/GOV.si
