Potrjena prepoved prodaje avtomobilov na dizel ali bencin od leta 2035 dalje

Prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskimi ali dizelskimi motorji od leta 2035, je potrjena. S tem je odpravljena še zadnja ovira v zakonodajnem postopku.

Uredbo so evropski poslanci potrdili s 340 glasovi za in 279 proti. Uredba med drugim vključuje tudi metodologijo za ocenjevanje in poročanje o izpustih ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se prodajajo na trgu Evropske unije. Najpozneje do leta 2025 jo bo pripravila Komisija, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi.

Komisija bo do decembra 2026 spremljala tudi vrzel med mejnimi vrednostmi izpustov ter podatki o dejanski porabi goriva in energije, poročala o metodologiji za prilagajanje specifičnih izpustov ogljikovega dioksida ter predlagala primerne nadaljnje ukrepe.

Uredba predvideva tudi t. i. Ferrarijevo dopolnilo. Slednje je možnost izjem za manjše proizvajalce, a le v prehodnem obdobju do leta 2035. Merilo je največ 10.000 avtomobilov ali največ 22.000 lahkih gospodarskih vozil v koledarskem letu.

Od konca leta 2025 bo Evropska komisija vsaki dve leti objavila poročilo o napredku v smeri cestne mobilnosti brez škodljivih izpustov.

Odziv AMZS-ja

“Vsi se strinjamo, da bomo morali v prihodnjih letih in desetletjih precej storiti za zeleni prehod in čistejše okolje, vendar breme zelenega prehoda ne bi smelo v tako veliki meri pasti na voznike osebnih avtomobilov,” je v odzivu na sprejeto uredbo dejal generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Jure Kostanjšek.

Okolje namreč obremenjujejo tudi tovorni, letalski in ladijski promet.

Mnogi kritiki prepovedi opozarjajo, da se industrija ne bo mogla dovolj hitro prilagoditi tako veliki spremembi. Kostanjšek meni, da ta težava presega področje industrije, saj bo razplet odvisen od številnih dejavnikov, kot so razvoj baterij za električna vozila, zagotavljanje zadostnih količin surovin zanje, razvoj polnilne infrastrukture in obvladovanje stroškov proizvodnje električnih vozil.

“Lahko se pojavi tako imenovana mobilnostna revščina, kar pomeni, da bomo zaradi višjih cen elektrificiranih vozil zelo dolgo vzdrževali naša stara vozila. To bi za seboj potegnilo celo vrsto težav,” je dejal. Ena večjih bi bila slabša prometna varnost, težave pa bi lahko nastale tudi pri zagotavljanju rezervnih delov.

Za odgovor na vprašanje, ali bo odločitev evropskih poslancev spodbudila prodajo električnih avtomobilov, je po Kostanjškovem mnenju še prezgodaj. Ocenjuje, da bo to najverjetneje odvisno predvsem od subvencij in drugih spodbud. Opozoril je tudi na razlike med evropskimi državami; tako po kupni moči kot dosedanjemu razvoju področja električne mobilnosti. Meni, da bi bilo treba nova pravila zato prilagoditi posameznim državam.

Uredba čaka še na potrditev držav članic v Svetu EU-ja

Evropska komisija je prepoved osebnih in lahkih gospodarskih vozil na bencinske in dizelske motorje predlagala julija 2021 v okviru svežnja Pripravljeni na 55. Kot glavni razlog so navedli zmanjšanje izpustov škodljivih plinov. Uredbo mora potrditi še Svet EU-ja, nato bo objavljena v uradnem listu EU-ja.

Evropska unija namerava postati podnebno nevtralna do leta 2050. Vmesna cilja do leta 2030 sta zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in lahkih gospodarskih vozil za 50 odstotkov.

vir Foto: Pexels

Ne spreglejte…

Ali veste, kako v primeru nesreče ravnati na avtocesti?

Prometne nesreče in druge nezgode ( pokvarjeno vozilo, prazna pnevmatika) so na avtocestah pogoste, zaradi višjih hitrostih je tudi nevarnost naleta še višja. Pravilno reagiranje v trenutku nesreče je ključno in lahko reši marsikatero življenje, poudarjajo na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa.

Vsem, ki bi se kdaj znašli v prometni nesreči na avtocesti in hitri cesti, DARS svetuje, naj kraj nesreče glede na okoliščine ustrezno zavarujejo, ga označijo in ravnajo izjemno previdno… več tukaj.