Povračilo covid glob: Odpustki ali neskladnost z ustavo?
Državni zbor je obravnaval predlog vladnega zakona, ki predvideva ureditev nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19. Zakon predvideva povrnitev plačanih oz. izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je poudarila, da je cilj zakona povrniti zaupanje v načelo pravne države. “Verjamem, da bo s sprejetjem zakona država na neki način moralno prevzela odgovornost in državljanom popravila krivice, ki so bile storjene z zlorabo prekrškovnega prava ter neustavnimi in prekomernimi posegi v človekove pravice,” je dejala ministrica. Po njenih besedah bodo ljudje dobili povrnjeno to, kar so zaradi nezakonitih prekrškovnih odločb morali plačati ali oddelati”nič več in nič manj.” S predlogom zakona je predviden tudi avtomatični izbris iz prekrškovnih evidenc.
Odpustki
Koalicija je poudarila, da gre za popravo krivic, medtem ko je opozicijska SDS opozarjala, da bo zakon povzročil nove krivice. Branko Grims iz SDS je dejal, da bi zakon dal odpustke tistim, ki so protiustavno izvajali hujskaštvo, pozivali k nasilju in netili nestrpnost. Ministrica Švarc Pipan je odgovorila, da se glob ne bo vračalo za prekrške z elementi nasilja ali za prekrške, kot so zaustavljanje prometa ali hupanje.
Poslanci opozicijske SDS so v razpravi opozarjali, da ukrepi, ki jih je v času epidemije sprejela prejšnja vlada, niso bili nič drugačni kot v drugih demokratičnih državah in da so v sosednjih državah veljali tudi bistveno ostrejši ukrepi. Ukrepi so se usklajevali na ravni EU, marsikateri je bil utemeljen na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije. Cilj pa je bil, da se zaščiti zdravje in življenja ljudi. Kot je dejala Anja Bah Žibert, je danes lahko govoriti, kako je bila kakšna zadeva neustavna, a Slovenija ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi bili kakorkoli drugačni ali bolj represivni, kot je bilo to v tujini.
V koalicijskih Svobodi in SD so poudarjali, da gre za popravo krivic. “Razmere so bile res težke. Je pa bilo pri teh ukrepih cel kup zmede, nelogike, nesmislov,” je ocenil Darko Krajnc (Svoboda). Meira Hot (SD) pa je poudarila, da gre tu tudi za to, da se sledi načelu sorazmernosti in se najprej poskusi z milejšimi ukrepi. Dejstvo, da so drugod sprejemali podobne ukrepe, pa ne pomeni, da so bili ti pravilni ali legitimni in v skladu z našim pravnim redom, je dodala.
Državni zbor bo o predlogu dopolnila SDS odločal v sredo, ko bo potekalo glasovanje. Ministrica Švarc Pipan pa je predlagala, da se v skladu z določili poslovnika že na tej seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona in se torej o zakonu dokončno odloči.
vir Foto: Pixabay
