Požareport: Ob včerajšnjem imenovanju Ivane Djilas, uradno povzeto, po wikipediji, “slovenske gledališke in radijske režiserke srbskega rodu” (in zvenečega zgodovinskega priimka), za novo ravnateljico SNG Drama Ljubljana, ene od najbolj prestižnih slovenskih kulturnih ustanov, opazimo sramežljiv jok in stok nekaterih večinskih medijev.
Če – na primer – citiramo ljubljanski časnik Dnevnik: … “se ponuja preprosto vprašanje: kaj nam postopek izbire pravzaprav pove o razmerju med državo, kulturo in našim osrednjim gledališčem? Če smo iskreni: nič dobrega. Ne o vladi, ne o ministrstvu, ne o načinu, kako razumeta odgovornost do institucije, ki naj bi bila simbol kulturne politike.
Razpis za ravnatelja ali ravnateljico Drame je bil objavljen junija, nato podaljšan do sredine avgusta. Vmes – tišina. Nihče od “zunaj” ni vedel, koliko ljudi se je prijavilo, kakšna je dinamika odločanja, katere vizije vodstva so na mizi. Ministrstvo (za kulturo; op. a.) je delovalo, kot da gre za interni kadrovski problem, ne za javno in simbolno pomembno delovno mesto …
… Še bolj poveden je podatek, da na razpisu ni bilo gneče. Ni se trlo kandidatov, kot radi rečemo, ko gre za prestižne funkcije, nasprotno: več ljudi se je kandidaturi zavestno izognilo …“. A treba je reči bobu bob in povedati naslednje: Asta Vrečko, ministrica za kulturo in sokoordinatorka Levice, je Ivano Djilas imenovala na podlagi – kar je po svoje še huje – “odločitve”… več na Požareport.
Foto: Anže Malovrh/STA/Gov.si
