Pravica do odklopa in dopust: Kaj to pomeni za delavce?
Slovenija je lani sprejela novelo zakona o delovnih razmerjih, ki uvaja pravico do odklopa, kar predstavlja pomemben korak k izboljšanju delovnih pogojev in ravnovesja med delom ter zasebnim življenjem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarja, da je ta pravica še posebej pomembna v času dopustov, saj omogoča delavcem, da se popolnoma odklopijo od delovnih obveznosti in se posvetijo počitku ter regeneraciji.
Pravica do odklopa in rok za njeno implementacijo
Pravica do odklopa je bila vključena v zakonodajo z namenom, da se zaščiti prosti čas delavcev. Delodajalci morajo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev te pravice najkasneje do 16. novembra letos. V primeru nespoštovanja te obveznosti jih lahko doletijo tudi denarne kazni. Pravica do odklopa pomeni, da delodajalci ne smejo posegati v prosti čas delavcev med dnevnim in tedenskim počitkom, med letnim dopustom ali drugimi upravičenimi odsotnostmi z dela.
Izkušnje kažejo, da je nenehna dosegljivost zaposlenih, tudi med dopusti, lahko zelo škodljiva. Po besedah državnega sekretarja Dana Juvana iz Ministrstva za delo so delavci zaradi odgovarjanja na sporočila, elektronsko pošto in klice med dopustom pogosto še bolj izgoreli in pod stresom. Nenehna dostopnost vpliva tudi na osebne odnose in duševno zdravje, kar dodatno povečuje tveganje za izgorelost.
Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, elektronsko pošto in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov in posledično na duševno zdravje delavcev.
Dan Juvan/Ministrstvo za delo
Dobre prakse iz tujine: Navdih za slovenske delodajalce
Ministrstvo za delo je kot vzor dobre prakse navedlo nekaj uspešnih primerov iz Evropske unije, kjer so podjetja že uvedla podobne ukrepe. Med njimi je nemški avtomobilski velikan Volkswagen, ki zaposlenim onemogoča dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa. Podobno je storil tudi Daimler, ki je uvedel funkcijo Pošta na dopustu, kjer se prejeta e-pošta med dopustom samodejno izbriše, pošiljatelj pa je obveščen o izbrisu.
Nemški BMW in francoska zavarovalnica AXA sta prav tako vzpostavila politike, ki omejujejo z delom povezano komunikacijo izven delovnega časa. AXA je uvedla sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zaposlenim onemogoča prejemanje službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.
Številna druga podjetja po Evropi, kot so Orange, SAP, L’Oreal in Schneider Electric, so sprejela podobne ukrepe, s katerimi spodbujajo zaposlene k odklopu od delovnih obveznosti izven delovnega časa. Na Švedskem je Ikea uvedla politiko, ki zagotavlja pravico do odklopa zunaj delovnega časa, medtem ko Vodafone Espana v Španiji spodbuja uporabo alternativnih metod komunikacije, ki ne vključujejo delovnega časa.
Učinki ukrepov: Zmanjšanje stresa, večja produktivnost in boljše ravnovesje
Ministrstvo za delo poudarja, da so učinki teh ukrepov izjemno pozitivni. Med njimi so zmanjšanje stresa in primerov izgorelosti, večje zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih, boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter večji ugled podjetij. Pravica do odklopa tako ne prispeva le k boljšemu zdravju in počutju zaposlenih, temveč tudi k boljšim poslovnim rezultatom podjetij.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik
