Prebivalstvo Evropske unije je leta 2024 doseglo novo rekordno vrednost 450,4 milijona ljudi, kažejo danes objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Glavni razlog za rast prebivalstva ostajajo migracije, ki so tudi v minulem letu nadomestile naravni upad prebivalcev. V uniji namreč že od leta 2012 umre več ljudi, kot se jih rodi.
Po podatkih Eurostata je bilo v letu 2024 v EU zabeleženih 4,82 milijona smrti, kar je precej več od 3,56 milijona rojstev. Naravni prirast je bil tako znova negativen, s skupnim zmanjšanjem za 1,3 milijona prebivalcev. Kljub temu se je skupno število prebivalcev povečalo za 1,07 milijona ljudi, pri čemer je neto selitveni prirast znašal 2,3 milijona.
“Opaženo rast prebivalstva je mogoče v veliki meri pripisati povečanim migracijskim gibanjem po COVID-19,” je sporočil Eurostat. Po pandemiji so vse države članice zaznale demografske posledice, ki jih migracije zdaj večinoma izravnavajo.
Največji delež prebivalstva Unije imajo še vedno Nemčija, Francija in Italija, ki skupaj predstavljajo 47 odstotkov celotnega prebivalstva bloka. V devetnajstih državah članicah je bilo v letu 2024 zabeleženo povečanje prebivalstva, medtem ko je v osmih prišlo do zmanjšanja.
Najvišjo stopnjo rasti je imela Malta, kjer se je število prebivalcev povečalo za 19 oseb na 1000 prebivalcev. Sledili sta ji Irska (16,3 na 1000) in Luksemburg (14,7 na 1000). Med državami z upadajočim številom prebivalcev se je najbolj znižalo v Latviji, kjer je bilo zaznanih 9,9 manj prebivalcev na 1000. Madžarska je sledila z -4,7, Poljska in Estonija pa z -3,4.
Evropsko prebivalstvo se sicer dolgoročno še vedno povečuje – iz 354,5 milijona v letu 1960 se je število prebivalcev Unije dvignilo za skoraj 100 milijonov. Vendar pa so stopnje rasti z leti močno upadle; iz okoli treh milijonov letno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na manj kot milijon po letu 2005.
Slovenija
V Sloveniji se podobno kot v večini držav članic EU že več let soočamo z negativnim naravnim prirastom. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2024 v Sloveniji rojenih 16.875 otrok, umrlo pa je 21.506 ljudi, kar pomeni naravni upad za več kot 4.600 prebivalcev.
Skupno število prebivalcev se je medtem povečalo, saj je priseljevanje tudi v Sloveniji ključni dejavnik demografske rasti. Pozitiven neto migracijski saldo, predvsem zaradi prihodov tujih državljanov, tako blaži učinke staranja prebivalstva in nizke rodnosti. Skupno število prebivalcev Slovenije je sredi leta 2024 znašalo približno 2,13 milijona.
Zaskrbljenost zaradi staranja in pomanjkanja delovne sile
Podatki kažejo, da se Evropa že vrsto let sooča s strukturnimi demografskimi izzivi. Starajoče se prebivalstvo in nizka rodnost vplivata na vzdržnost socialnih sistemov in ustvarjata pritisk na trg dela. Brez migracij bi bilo prebivalstvo EU v stalnem upadu.
Demografi opozarjajo, da bi se ob ohranitvi sedanjih trendov lahko povečale težave pri zagotavljanju delovne sile, pokojninske vzdržnosti in zdravstvene oskrbe. Tudi Evropska komisija je že večkrat izpostavila, da bodo prihodnji razvojni cilji Unije tesno povezani s pametnim upravljanjem migracijskih tokov in prilagajanjem pokojninskih ter zaposlitvenih politik.
Čeprav so migracije lani spodbudile rast prebivalstva, se je število nezakonitih prehodov meje po podatkih Eurostata zmanjšalo za 38 odstotkov in je bilo najnižje od leta 2021. Več držav članic je zaradi varnostnih in političnih razlogov uvedlo začasne mejne kontrole.
Belgija, Poljska, Nemčija in Nizozemska so v letu 2024 poostrile nadzor na svojih mejah, EU pa je istočasno nadaljevala z reformo migracijske politike. Sprejet je bil nov migracijski pakt, ki med drugim predvideva hitrejšo obravnavo prošenj za azil, strožji nadzor zunanjih meja in učinkovitejše vračanje tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Uniji.
Eurostat dodaja, da se je v zadnjih letih struktura migracijskih tokov v EU bistveno spremenila, kar se odraža tudi v razmerah na trgu dela in v javnih storitvah držav članic. Tovrstna gibanja bodo po vsej verjetnosti tudi v prihodnje pomembno vplivala na demografsko sliko Evrope.
Foto: Pixabay
