Slovenija bo prihodnji teden praznovala 34. obletnico osamosvojitve. Vrhunec slovesnosti v čast dneva državnosti, s katerim zaznamujemo sprejem ključnih osamosvojitvenih dokumentov, bo tudi letos osrednja državna proslava na predvečer državnega praznika. Zbrane bo nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
[STA] – Državna proslava se bo v torek zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani začela s topovskimi salvami z ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Slovenske vojske ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Na proslavi bodo sodelovali praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester in garda Slovenske vojske.
Predsedničinemu govoru, za katerega je Pirc Musar že napovedala, da bo vanj vključila tudi poziv k spravi, bo sledil umetniški del državne slovesnosti z naslovom Prihodnost.
Ta letos nastaja pod taktirko scenaristke in režiserke Katje Pegan v sodelovanju s scenografom Marcom Juratovcem, glasbenim vodjo Patrikom Greblom in koreografom Miho Krušičem. Izhodišče proslave je vprašanje Kdo je naša prihodnost? ter razmisleki o državi in njenih prebivalcih, o sobivanju ljudi in narave, o nujnem dialogu in povezanosti med generacijami.
V tem delu programa bodo med drugim sodelovali dramski igralci Igor Samobor, Matej Puc in Mak Tepšić z interpretacijo poezije slovenskih pesnikov, v glasbenem delu, ki ga bo zaokrožila glasbena skupina Kokosy pa še Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in Otroški pevski zbor RTV Slovenija, Sandra Feketija, Katja Sever Kržič, Žiga Jan Krese in DJ Brlee.
“Čeprav nad nami lebdi pogumno vprašanje Koliko časa nam je še ostalo?, ki v pesmi Klemna Slakonje postane naše skupno, družbeno vprašanje, je optimizem, ki naj preveva to počastitev tisti odgovor, ki nas zavezuje k narodotvorni drži in družbenemu pogumu,” so v napovedi proslave zapisali v vladnem uradu za komuniciranje.
V DZ in DS slavnostni seji, v ljubljanski stolnici maša za domovino
Še pred osrednjo državno proslavo se bosta na slavnostnih sejah sestala tudi državni zbor, ki ga bo nagovorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, in državni svet, ki ga bo nagovoril predsednik DS Marko Lotrič.
Predsednica republike bo v torek v predsedniški palači gostila sprejem za svojce padalih v vojni za Slovenijo leta 1991.
V ponedeljek bo v ljubljanski stolnici potekala tudi maša za domovino, ki jo bodo darovali slovenski škofje. Sveto mašo bo ob somaševanju slovenskih škofov vodil predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje.
Sicer pa se bodo v teh dneh po državi zvrstile številne prireditve in slovesnosti s kulturnim programom.
Med drugim slovesnost v Vrhpolju pri Vipavi v nedeljo prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.
Pred dnevom državnosti so se oglasili tudi v Društvu poslancev 90, kjer so sprejeli Zavezo 2025, v kateri se zavezujejo k prizadevanju za spoštljiv odnos med ljudmi, ne glede na različnost v vrednotah in političnih opredelitvah, vladavino prava in ločenost treh vej oblasti, dostojen pokop vseh še nepokopanih žrtev iz časa druge svetovne vojne in po njej, ustanovitev pokrajin in učinkovito protikorupcijsko delovanje organov nadzora in pregona.
Na državni praznik v predsedniški palači tudi tokrat dan odprtih vrat
Na dan državnosti bo predsedniška palača znova odprla svoja vrata obiskovalcem, ki si bodo lahko pod strokovnim vodstvom uslužbencev protokola ogledali delovne in protokolarne prostore predsedničinega urad ter se srečali s predsednico Pirc Musar.
V počastitev državnega praznika bo ta dan pred predsedniško palačo med 9. in 16. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Pirc Musar pa bo dopoldne na ljubljanskih Žalah položila tudi venec pri Pomniku padlim v vojni za Slovenijo ’91.
Pred 34 leti na današnji dan državnosti sprejeti ključni osamosvojitveni dokumenti
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, se Slovenija spominja dogodkov pred 34 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih in dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscitarne odločitve, sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, ko je med drugim na drogu pred DZ zastavo dotedanje Socialistične republike Slovenije zamenjala zastava novonastale države Slovenije.
A veselje ni trajalo dolgo, saj je sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna. Oblast v Beogradu je želela namreč Slovenijo v SFRJ obdržati s silo, zato je z vojsko želela zasesti mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Temu sta se uprli slovenska Teritorialna obramba in slovenska policija. Prvi oboroženi spopadi so se začeli 27. junija, končali pa 7. julija 1991, ko je bilo na Brionih ob posredovanju EU doseženo trimesečno premierje. A še preden je to poteklo, so oblasti v Beogradu začele postopen umik. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je Slovenijo zapustil v noči na 26. oktober 1991.
Foto: Pixabay/ Efraimstochter
