Predlani v Sloveniji 143 tisoč ton zavržene hrane, kar 40 odstotkov še užitne

ByAna Koren

24. aprila, 2023

Slovenija: Predlani 143 tisoč ton zavržene hrane, 40 odstotkov še užitne

24. april je vlada razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane. Pobudo so dali partnerji projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane – Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, podjetje TAM-TAM, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton. Leta 2021 je bila ta količina že okoli 143.000 ton. Po oceni SURS-a je bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela. Okoli 60 odstotkov je bilo neužitne hrane, kot so kosti, olupki, jajčne lupine in podobno.

Največ odpadne hrane je lani nastalo v gospodinjstvih

Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.

Vlada je ob razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane poudarila, da bi bila lahko količina zavržene hrane precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki. Z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane bi tako lahko količino zavržene hrane zmanjšali ali celo preprečili, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov dneva brez zavržene hrane pogosto niti ne zavedamo. Odpadki pomenijo resno grožnjo za okolje, saj prispevajo k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti. Skupaj s hrano ob enem zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridobivanje porabljene vode in energije.

Na svetovni ravni se približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. Kar negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano.

Aktivnosti v šolah in vrtcih

Glavnina dogajanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane je potekala v šolah in vrtcih po državi, kjer so se v okviru številnih aktivnosti otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane.

Etri skupina pa je pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah zagnala nov inovativen koncept – predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. Mini tovarna deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium.

Na prireditvi ob zagonu projekta je sodelovala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Tamsta bila še državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, dekanja ljubljanske biotehniške fakultete Marina Pintar ter prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj na omenjeni fakulteti Aleš Kuhar.

vir Foto: Wikimedia