Predlog novele zakona razrahljan: delne zaposlitve pri zasebnikih dovoljene ob pogojih
Ministrstvo za zdravje je po javni razpravi nekoliko prilagodilo osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ključna sprememba ostaja prepoved dela zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih pri zasebnikih, vendar z eno pomembno izjemo – možnostjo delnih zaposlitev. Po poročanju MMC RTV SLO je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na novinarski konferenci poudarila, da spremembe temeljijo na povratnih informacijah javnosti in so trenutno predmet medresorskega usklajevanja ter obravnave na strateškem svetu za zdravstvo.
Kot je na novinarski konferenci pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar, razmejitev med javno zdravstveno mrežo in čisto zasebnimi dejavnostmi ostaja nespremenjena. Vendar pa zakon predvideva, da lahko zaposleni, ki so vsaj 40 odstotkov zaposleni v javnem zavodu in izpolnjujejo pogoje, pridobijo dovoljenje za delno zaposlitev pri zasebniku.
“To bo omogočeno ob pogoju, da zaposleni opravlja dovolj dela v javnem zavodu, dežura, dela nadure in izpolnjuje druge pogoje,” je dejala Humarjeva. Po njenih besedah bo v tem primeru izvajalec zunaj javne mreže prevzel stroške, kot so dopusti in izobraževanja. Delo po pogodbah zunaj javne zdravstvene mreže pa ostaja prepovedano, kar MMC RTV SLO navaja kot eno od ključnih sprememb v predlogu.
Ugodnosti za zaposlene v javnem zdravstvu
Ministrstvo načrtuje tudi spremembe v plačnem sistemu, s katerimi želi zadržati zaposlene v javnih zavodih. Prenova plačnega sistema predvideva možnost dodatka v višini do 30 odstotkov osnovne plače za nadpovprečne rezultate in do 50 odstotkov osnovne plače za preseganje programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prav tako naj bi omogočili dodatno delo po davčno ugodnejših podjemnih pogodbah za ozek krog zdravstvenih delavcev, ki bodo opravljali storitve s posebnega seznama ministrstva.
Vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je za MMC RTV SLO dejal, da predlogu načeloma ne nasprotuje, a opozarja na nekatere težave, kot je neaktivnost vodstev bolnišnic. Ob tem je kritičen do zdravnikov, ki nasprotujejo noveli zakona: “To ni vojna proti zasebnikom, ampak proti tistim, ki plenijo po zdravstvu in tolčejo mastne dobičke.”
Razširitev izjem
Po neuradnih informacijah STA, ki jih povzemajo tudi na MMC RTV SLO, novela predvideva dodatne izjeme, kjer dodatno delo ne bo časovno omejeno. Med njimi so redni ali izredni profesorji, docenti in asistenti v javnih visokošolskih zavodih s področja zdravstva. Poleg tega ne bo potrebnih soglasij za delo na javnih prireditvah, shodih, v mobilnih paliativnih timih ter pri organizacijah, kot so Rdeči križ Slovenije in Slovenija transplant.
Ministrstvo za zdravje si z novelo zakona prizadeva izboljšati dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev. Ministrica Prevolnik Rupel je za MMC RTV SLO poudarila, da cilj sprememb ni ugajanje določeni skupini, ampak zagotavljanje optimalnega delovanja zdravstvenega sistema. “Gre za zagotavljanje dostopnosti kakovostnih storitev v vseh dejavnostih,” je dodala.
Vloga strateškega sveta
Predlog je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja, strateški svet za zdravstvo pa bo obravnaval predvsem njegovo realizacijo. Vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je pojasnil, da se bo svet v prihodnje osredotočal predvsem na izvajanje zakona v praksi. Čeprav ima le malo pripomb na predlog, na katerega ne nasprotuje, opozarja na možne izzive, kot je pomanjkanje aktivnosti pri vodstvih bolnišnic.
Ob tem je ostro kritiziral nekatere zdravnike, ki nasprotujejo noveli zakona. Po njegovem mnenju njihova retorika o “skrbi za javno zdravstvo” prikriva druge motive. “To ni vojna proti zasebnikom ali nekomu drugemu, ampak proti tistim, ki plenijo po zdravstvu in ustvarjajo mastne dobičke. Prav ti bodo prizadeti,” je dejal Brecelj v svoji oceni predlagane novele zakona.
Portal24; Foto: STA https://servis.sta.si/fotoservis/1288952
