Predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev v javni obravnavi
Ministrstvo za solidarno prihodnost in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta danes, 19. maja 2025, v javno obravnavo poslala predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev. Namen zakona je sistemsko urediti vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij, kar naj bi reševalo vprašanja lastniškega nasledstva in povečalo motivacijo zaposlenih.
Predlog uvaja t. i. model ESOP (Employee Stock Ownership Plan), ki je v zahodnih gospodarstvih že dolgo uveljavljen. Slovenija bo s tem prva država v Evropski uniji, ki bo sprejela tovrstno zakonodajo, sledili pa ji bosta Danska in Irska.
Predlagani zakon temelji na prostovoljni odločitvi lastnikov in zaposlenih, da vzpostavijo shemo solastništva prek lastniške zadruge delavcev.
»V mnogih podjetjih v Sloveniji model lastništva zaposlenih že obstaja, a ni sistemsko urejen. S tem zakonom postavljamo jasna pravila in uvajamo spodbudno davčno okolje, ki bo povečalo zanimanje za ta model,« je ob predstavitvi poudaril državni sekretar Igor Feketija z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Zakon predvideva posebno davčno ureditev in pravno varnost za lastnike, ki se odločijo prodati del podjetja zaposlenim, pri čemer mora biti vključenih najmanj 75 odstotkov zaposlenih.
Model ESOP omogoča postopno odprodajo lastniškega deleža ali delno vključitev zaposlenih v solastništvo. Zaposleni prek zadruge postanejo posredni solastniki, deleži pa se odplačujejo s prostimi denarnimi tokovi matične družbe. Zaposleni v času zaposlitve ne morejo prosto razpolagati z deleži, ob odhodu iz podjetja pa jih ne morejo obdržati – njihova vrednost se izplača postopoma. S tem zakon zagotavlja stabilno in dolgoročno soudeležbo zaposlenih v lastništvu in dobičkih.
Podpora iz gospodarstva in mednarodne izkušnje
Model ESOP prinaša številne prednosti, kar dokazujejo izkušnje iz tujine. Raziskava inštituta Rutgers kaže, da imajo zaposleni z nižjimi do srednjimi dohodki, vključeni v ESOP, prihranke za upokojitev povprečno desetkrat višje kot njihovi vrstniki (približno 170.000 dolarjev proti 17.000 dolarjev).
V Veliki Britaniji je odkup lastniškega deleža po modelu ESOP od leta 2014 druga najbolj priljubljena izbira lastnikov podjetij, lani pa so podoben zakon sprejeli tudi v Kanadi. Predlog zakona v Sloveniji sledi tem preverjenim praksam, saj vključuje varovalke, oblike nadzora in sistem vračila davčnih ugodnosti, kar zagotavlja dolgoročno stabilnost shem.
Slovenski gospodarstveniki že izkazujejo podporo. Peter Kosin iz tehnološkega podjetja Inea d.o.o. je izpostavil: »ESOP zakon sistematično uredil možnost za prehod v stabilno obliko solastništva zaposlenih in potencialno rešil številna podjetja, kjer lastniki nimajo drugih možnosti za nasledstvo. Podjetja bodo s solastništvom zaposlenih gradila tudi participativno organizacijsko kulturo, ki med zaposlenimi spodbuja inovativnost in pripadnost. V podjetju Inea smo ponosni, da smo prvo slovensko podjetje v 100-odstotni lasti zaposlenih preko modela ESOP.«
Podobno mnenje deli Primož Kokalj, direktor proizvodnega podjetja Etiketa d.d., ki je dejal: »Iz lastnih izkušenj vemo, da solastništvo zaposlenih dokazano prinaša večjo zavzetost, pripadnost in dolgoročno stabilnost podjetja ter ohranja razvoj v lokalnem okolju, kot so Žiri. Kljub naši zavezanosti pa trenutno regulatorno in davčno okolje ne nudi zadostne podpore. Sprejetje Zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki v slovensko okolje vnaša mednarodno preizkušen model stabilnega in sistemsko reguliranega solastništva zaposlenih, je za podjetja, kot je Etiketa, izrednega pomena.«
Reševanje izziva nasledstva
V Sloveniji je 75 odstotkov zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih, kjer več kot polovica lastnikov presega starost 56 let. Kar 70 odstotkov teh lastnikov nima načrta za nasledstvo, v naslednjem desetletju pa se bo upokojilo 40 odstotkov vseh lastnikov, kar ogroža stabilnost približno 1800 podjetij.
»Model lastništva zaposlenih je orodje za pravičnejše in bolj vključujoče gospodarstvo. Prispeva k dolgoročni stabilnosti podjetij, koristi zaposlenim, lokalnim skupnostim in širšemu gospodarstvu. Z zakonom želimo omogočiti trajnostne prenose lastništva na zaposlene,« je poudaril državni sekretar Ploštajner.
Raziskava Univerze v Ljubljani kaže, da bi 34 odstotkov lastnikov malih in srednje velikih podjetij razmislilo o prenosu lastništva na zaposlene, še posebej ob ugodnem davčnem okolju in podpornih mehanizmih. Predlog zakona tako odgovarja na potrebe gospodarstva, saj ponuja rešitve za lastnike in ekonomske priložnosti za zaposlene. Javna obravnava predloga bo potekala do 6. junija 2025.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pixabay
