Predsedniške volitve v Belorusiji: Lukašenko se poteguje za sedmi mandat
V Belorusiji so se začele predsedniške volitve, na katerih naj bi, po pričakovanjih, sedanjega predsednika Aleksandra Lukašenka ponovno potrdili za voditelja države. V prestolnici Minsk in drugod po državi je bilo zaznati skoraj popolno odsotnost volilne kampanje. Manjkali so tudi reklamni panoji, ki bi promovirali kandidate, kar kaže na nizko raven političnega udejstvovanja v času pred volitvami.
Lukašenko, ki je vladal Belorusiji z železno roko od leta 1994, je znan po svojem avtoritarnem pristopu, kar mu je prineslo vzdevek “zadnji evropski diktator”, piše Euronews. V izjavi, ki jo je podal le nekaj dni pred volitvami, je dejal, da ne spremlja volilne kampanje, saj preprosto nima časa.
Opozicija v senci represije
Na tokratnih volitvah lahko približno sedem milijonov registriranih volivcev izbira med petimi kandidati. Med njimi je Anna Kanapatskaya, ki velja za edino kritično glasnico opozicije. Kanapatskaya je poudarila potrebo po demokratični prihodnosti Belorusije, kjer bi se spoštovala človekove pravice. Kljub temu je jasno, da Lukašenko ostaja glavna figura v političnem prostoru, medtem ko so številni njegovi nasprotniki bodisi zaprti bodisi prisiljeni v izgnanstvo.
Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2020, ko je Lukašenko dosegel zmago z uradno 80 % glasov, so se pojavile obtožbe volilne goljufije. Sledili so meseci množičnih protestov, ki so bili brutalno zatrti. Takrat je bilo aretiranih kar 65.000 ljudi. Tokrat pa politični analitiki opozarjajo, da je izbira januarja za izvedbo volitev premišljena taktika Lukašenka, saj hladno zimsko vreme odvrača množične proteste.
Zatiranje in sankcije Zahoda
Vladavino Lukašenka spremlja sistematično zatiranje drugače mislečih. Po podatkih Amnesty International je v državi približno 1300 političnih zapornikov, med njimi tudi Nobelov nagrajenec za mir Ales Bialiatski, ustanovitelj nevladne organizacije Viasna. Oblasti so v zadnjih letih zaprle več neodvisnih medijev in nevladnih organizacij, s čimer so ustvarile ozračje strahu in utišale vsakršno nestrinjanje.
Evropska unija je v odziv na represijo in kršitve človekovih pravic uvedla sankcije proti Belorusiji, ki vključujejo 287 posameznikov, vključno z Lukašenkom, ter 39 subjektov. Poleg tega je Evropska komisija napovedala finančno podporo civilni družbi v višini 30 milijonov evrov, kar je nadaljevanje že prej zagotovljenih sredstev.
Belorusija in njen odnos z Rusijo
Belorusija je močno odvisna od Rusije, ki ji zagotavlja finančno in politično podporo. Lukašenko je v preteklosti občasno poskušal pomiriti Zahod, vendar so se ti poskusi končali po nasilnem zatiranju protestov leta 2020. Leta 2022 je Lukašenko dovolil Rusiji, da uporabi belorusko ozemlje za invazijo na Ukrajino, kasneje pa je sprejel tudi rusko taktično jedrsko orožje na beloruskem ozemlju.
Zgodovinsko je Belorusija tesno povezana z nekdanjo Sovjetsko zvezo, kar se odraža v Lukašenkovi politiki. Njegova vlada, ki odkrito občuduje Sovjetsko zvezo, aktivno odvrača od uporabe beloruskega jezika v prid ruščini. Država je celo ponovno uvedla sovjetsko zastavo in ohranila ime svoje varnostne službe – KGB. Poleg tega Belorusija ostaja edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen.
Evropska komisija je volitve označila za “popolno prevaro” in poudarila, da gre za dogodek, kjer je rezultat že vnaprej znan
Portal24; Foto: Wikimedia/ Serge Serebro , Vitebsk Popular News
