Preiskava nakupa sodniških prostorov: Sum nepravilnosti pri cenitvi

Nova sodna stavba Foto: Zajem zaslona

Preiskava nakupa sodniških prostorov: Sum nepravilnosti pri cenitvi

Nacionalni preiskovalni urad preiskuje domnevne nepravilnosti pri nakupu prostorov za upravno, delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Prejšnji lastnik je pred štirimi leti za stavbo plačal šest milijonov manj kot je zdaj ponudilo ministrstvo. Vlada je konec lanskega leta odobrila sredstva za nakup prostorov za omenjene sodne organe v Ljubljani v vrednosti 7,7 milijona evrov, od tega je ministrstvu za pravosodje zagotovila 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezerve. Po poročanju vladnega urada za komuniciranje so sredstva zagotovili 28. decembra. Ministrstvo za pravosodje naj bi že izvedlo plačilo za stavbo na naslovu Litijska cesta 51, ki že nekaj časa propada.

Ministrstvo za pravosodje je potrdilo, da je Nacionalni preiskovalni urad stopil v stik z njimi, da bi zbirali informacije o nakupu omenjene stavbe. Ministrica Dominika Švarc Pipan je izjavila, da bo ministrstvo predalo vso zahtevano dokumentacijo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in sodelovalo z njimi pri preiskavi. Poudarila je, da je v interesu vseh, da se zadeve razjasnijo. Če se potrdijo nepravilnosti pri cenitvi, ki je služila kot osnova za sklenitev pogodbe, bo ministrstvo zahtevalo razveljavitev pogodbe in ukrepalo v skladu s predpisi.

Razveljavitev pogodbe

Ministrica je napovedala, da bo ministrstvo zahtevalo razveljavitev pogodbe, če se potrdi, da je bil sporni nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani izveden na podlagi ponarejene ali prirejene dokumentacije. V oddaji Tarča so razkrili, da cenilec, ki je podpisal cenitev, trdi, da cenitve ni pripravil sam, ampak cenilka, ki je pred tem pripravila tudi nižjo oceno vrednosti stavbe za nekaj milijonov evrov. Ministrica je izjavila, da tega ni vedela. Cenilka pa navedb ni želela komentirati.

Ministrica meni, da so v tem primeru morebitni elementi kaznivega dejanja. Če se potrdi, da je bil sporni nakup izveden na podlagi ponarejene ali prirejene dokumentacije, bo ministrstvo zahtevalo razveljavitev pogodbe in uveljavljalo odgovornost cenilcev. Poudarila je tudi, da so ogorčeni, saj sta bila cenilca zakonsko zavezana k poštenosti in neodvisnosti pri svojem delu.

Plačali so šest milijonov več

Ministrstvo je prostore odkupilo od koprskega poslovneža Sebastjana Vežnaverja, ki je pred štirimi leti za nepremičnino plačal šest milijonov manj kot zdajšnja cena, ki jo je plačala država.

Navedbe ministrice za pravosodje, da je cena 7,7 milijona evrov določena s pomočjo cenilcev po natančnem postopku naj ne bi držale. Ministrstvo prav tako naj ne bi naročilo neodvisne ocene vrednosti, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je plačal prodajalec, podjetnik Vežnaver. Ministrstvo se je branilo, da ni moglo oceniti nepremičnine, ki ni bila v njihovi lasti. Vendar pa je zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti zahteval preverjanje realne vrednosti nepremičnine, ki jo namerava kupiti država.

Ministrstvo za pravosodje se je zaneslo na oceno sodnega cenilca, ki je moral delovati neodvisno in v skladu z zakonom. Če cenitev ne bi izvedel sodni cenilec, bi ministrstvo naročilo ločeno oceno, da bi zagotovilo neodvisnost in strokovnost cenitve.

Dodatni kvadrati

Sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin je pred nakupom leta 2020 stavbo ocenila na 2,9 milijona evrov, pri čemer je navedla neto tlorisno površino 4603,50 kvadratnih metrov in uporabno površino 2761 kvadratnih metrov. Likvidacijska vrednost je bila nekoliko nižja, znašala je 2,4 milijona evrov.

Po nakupu je Vežnaver naročil izmero obstoječega stanja, ki je pokazala večjo kvadraturo stavbe, vendar pa cenilno poročilo iz decembra 2023, ki ga je predložil ministrstvu, navaja prvotno kvadraturo stavbe.

Ministrstvo za pravosodje je ob nakupu poudarilo, da želi zagotoviti primerne prostore za pravosodne organe, ki omogočajo učinkovito delo, dostopnost in racionalne stroške vzdrževanja. Nakup je bil del načrta razvojnih programov vlade za obdobje 2023–2026. Cilj je, da pravosodni organi delujejo v nepremičninah, ki so v celoti v lasti države in zagotavljajo nemoteno in neodvisno delovanje.

vir; Foto: Zajem zaslona; Portal24