Preiskovalna komisija razkriva potencialne nepravilnosti glede C0 kanala

Gradnja C0 kanala [Foto: Nova24Tv]

Preiskovalna komisija razkriva potencialne nepravilnosti glede C0 kanala

Na nedavni seji parlamentarne preiskovalne komisije so priče izpostavile resne okoljske skrbi glede projekta kanalizacije C0, ki ga vodi Jankovićeva uprava. Med obravnavo so se pojavila nova dognanja o potencialnih nevarnostih, ki bi lahko ogrozila pitno vodo.

Špela Bergant, nekdanja uradnica Agencije za okolje (ARSO), ki je med leti 2017 in 2021 delovala v sektorju za presojo vplivov na okolje, je izpostavila sporno zgodovino odločitev agencije. Kljub temu da je ARSO sprva sklenil, da presoja vplivov na okolje za kanal C0 ni potrebna, so poznejše ugotovitve inšpektorata pokazale, da so na določenih odsekih vgrajene armirane betonske kinete brez ustreznih presoj.

Bergant je poudarila, da kljub pojasnilom občine o izvedbi del, agencija ni mogla izključiti možnosti pomembnih vplivov na okolje, kar je pripeljalo do sklepa, da je presoja nujno potrebna. Dodala je, da so nadaljnje študije pokazale, da gradnja poteka v neposredni bližini vodnjakov, kar povečuje tveganje za onesnaženje v primeru naravnih katastrof, kot so potresi.

Arhitekt Andrej Čufer je na seji še dodatno poglobil zaskrbljenost z izjavo, da “ni možno, da se tu ne bi zgodila katastrofa.” Njegove besede so odmevale kot svarilo glede možnih katastrofalnih posledic, ki bi lahko nastale zaradi pomanjkljivega načrtovanja in neupoštevanja okoljskih standardov.

Preiskava še poteka, pričakuje pa se, da bo privedla do dodatnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zaščite okolja. Ta razkritja močno vplivajo na lokalno skupnost, ki zdaj zahteva večjo transparentnost in odgovornost pri upravljanju z javnimi projekti.

Dokumentacija je že takrat opozarjala na okoljske nevarnosti

Predsednica preiskovalne komisije, Anja Bah Žibert, je na seji zaslišala Špelo Bergant, bivšo uradnico ARSO, glede odločitve iz let 2015 in 2016, ko presoja vplivov na okolje za kanal C0 ni bila zahtevana. Bergant je pojasnila, da je v postopku, ki ga je vodila kasneje, prejela dokumentacijo, ki je že takrat opozarjala na okoljske nevarnosti. “Program zaščite podzemne vode je bil pripravljen šele leta 2018,” je izjavila, dodajajoč, da so bili “indici jasni” o možnih problemih.

Dr. Tina Bregant, ljubljanska svetnica in zdravnica, je opozorila na resne zdravstvene posledice, ki bi jih lahko povzročila kontaminacija vode. “Kot zdravnica si sploh ne upam pomisliti, kaj bi pomenila kontaminacija pitne vode,” je dejala in izrazila skrb, da bi lahko ob neupoštevanju okoljskih standardov prišlo do izbruhov bolezni, kot sta tifus in diareja.

Opozorila je tudi na problematične demokratične standarde v ljubljanski občini, kjer je opozicija ostala brez možnosti za učinkovito razpravo znotraj mestnega sveta, kar je označila za “zlorabo demokracije.”

Arhitekt Andrej Čufer je izpostavil potencialne nevarnosti, ki bi jih naravne katastrofe lahko povzročile za vodonosnik. “Potres se lahko zgodi čez tri generacije ali pa čez 30 let,” je pojasnil Čufer in opozoril na možnost, da bi kineta delovala kot “škarje”, kar bi pripeljalo do nenadzorovanega uhajanja odplak v podtalnico.

Seja je pokazala globoko zaskrbljenost glede tega projekta, pri čemer je več udeležencev izrazilo mnenje, da je še vedno čas za ustavitev projekta in preprečitev morebitnih katastrofalnih posledic.

[Vir in foto: Nova24TV]; Portal24