Prekinitev ognja v Gazi odložena zaradi seznama talcev preložena
Prekinitev ognja v Gazi, ki je bila napovedana za nedeljo zjutraj, je bila zaradi nesoglasij med Izraelom in Hamasom glede seznama talcev odložena. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zahteval, da Hamas pred začetkom premirja posreduje imena talcev, ki naj bi jih izpustili. Hamas pa je preložitev pripisal “tehničnim razlogom”. Načrtovani premor v sovražnostih, ki bi lahko prinesel olajšanje po več kot 15 mesecih spopadov, tako ostaja negotov. Vojaške operacije se medtem nadaljujejo.
Načrtovano premirje je bilo del tristranskega dogovora, pri katerem so posredovali Egipt, Katar in Združene države, poroča Reuters. Dogovor bi omogočil postopno zmanjšanje sovražnosti ter izmenjavo talcev za palestinske zapornike. Prva faza šesttedenskega premirja bi vključevala izpustitev 33 talcev, predvsem žensk, otrok, starejših moških in ranjenih, v zameno za skoraj 2000 palestinskih zapornikov. Med njimi so tudi posamezniki, povezani z militantnimi skupinami, obsojenimi za napade z smrtnimi žrtvami v Izraelu.
Dogovor bi omogočil tudi umik izraelskih sil z določenih območij v Gazi ter vrnitev razseljenih Palestincev na njihove domove. Mednarodni Rdeči križ naj bi koordiniral prve izpustitve talcev, pri čemer bi v nedeljo popoldne osvobodili tri posameznike v zameno za skupno 90 palestinskih zapornic.
Politične napetosti in regionalni vpliv
V Izraelu se premier Netanjahu sooča s pritiskom javnosti zaradi varnostnih pomanjkljivosti, ki so bile razkrite z napadom Hamasa 7. oktobra 2023. Ta dogodek, v katerem je bilo ubitih 1200 ljudi in več kot 250 ugrabljenih, velja za najhujši napad na Izrael v zgodovini države. Čeprav vrnitev talcev predstavlja olajšanje za številne družine, je Netanjahujeva vlada pod pritiskom svojih podpornikov, ki zahtevajo nadaljevanje vojaških operacij proti Hamasu.
Na mednarodni ravni je konflikt povzročil napetosti med Izraelom in njegovimi sosedami. Vojna je sprožila spopade z libanonskim gibanjem Hezbolah in privedla do neposrednega soočenja med Izraelom in Iranom. Kljub temu je Izrael ohranil svojo vojaško premoč, saj je oslabil Hezbolah in zmanjšal vpliv Irana v regiji.
Humanitarna kriza in prihodnost Gaze
Konflikt je močno prizadel prebivalce Gaze. Po podatkih ministrstva za zdravje Gaze (pod vodstvom Hamasa) je bilo v spopadih ubitih skoraj 47.000 Palestincev, med njimi večina žensk in otrok. Združeni narodi opozarjajo na obsežno humanitarno krizo, saj so številni prebivalci ostali brez domov in osnovnih sredstev za preživetje. Izraelske sile so med operacijami uničile velik del infrastrukture v Gazi, kar bo za obnovo zahtevalo leta dela in milijarde dolarjev.
Obeti za trajni mir ostajajo negotovi. Hamas je kljub velikim izgubam še vedno aktiven, medtem ko Izrael vztraja, da ne bo dovolil ponovne vzpostavitve njegove oblasti v Gazi. S tem se odpira vprašanje dolgoročne uprave tega območja in vloge mednarodne skupnosti pri njegovem okrevanju.
Netanjahu se poleg notranjepolitičnih pritiskov sooča tudi z mednarodnimi obtožbami vojnih zločinov. Mednarodno kazensko sodišče in Meddržavno sodišče preučujeta obtožbe o kršitvah človekovih pravic v Gazi. Izrael obtožbe zavrača kot politično motivirane in vztraja pri svoji pravici do obrambe.
Portal24; Foto: Wikimedia/WAFA (Q2915969) v pogodbi z lokalnim podjetjem (APAimages)/Naaman Omar