Premier Golob na dogodku ob preboju druge cevi Karavank
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Robert Golob, se je udeležil slovesnosti ob preboju druge cevi avtocestnega predora Karavanke, ki je potekala na stični točki z Avstrijo. Čeprav se je dejanski preboj zgodil že 5. marca, je bil današnji dogodek simbolična priložnost za obeležitev tega pomembnega dosežka v gradnji druge cevi predora, ki krepi povezavo med Slovenijo in Avstrijo.
Dogodka so se udeležili tudi mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in mag. David Skornšek, predsednik uprave DARS. Izgradnja druge predorske cevi je ključnega pomena za regijo, saj bo omogočila hitrejši, varnejši promet z večjo kapaciteto, hkrati pa sledila najsodobnejšim trendom cestne infrastrukture.
Preboj tako prve kot druge cevi je ne le simbolično dejanje. Danes je dan, ki ga lahko s ponosom povežemo s premagovanjem ovire, nekaj, s čimer se vsak od nas sooča vsak dan v življenju, največkrat sam zase. Pa vendar je ravno premagovanje ovir tisto, kar nas pelje v boljše življenje. Današnji dan jasno dokazuje, da smo Slovenci takrat, ko združujemo moči, še posebej, ko to počnemo s svojimi sosedi, sposobni premagati najtežje ovire. Karavanški predor, tako prva cev kot druga cev, sta tako več kot le simbolično dejanje. Preboj tako prve kot druge cevi je ne samo simbolično dejanje, je bistveno več – gre za prebijanje verige, ene najdaljših verig v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki je žal v preteklosti večkrat razdruževala tudi pripadnike slovenskega naroda. Vsak preboj in vsaka povezava skozi to verigo je nacionalno dejanje, državotvorno dejanje in zato je današnji dan toliko bolj pomemben.
Robert GolobNe spreglejte
Avtocestni predor Karavanke, ki je bil odprt 1. junija 1991 in predstavlja najdaljši slovenski cestni predor, je bil od samega začetka več kot le infrastrukturni objekt. Kot edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju je simboliziral povezavo Slovenije z Evropo ob ključnih trenutkih osamosvajanja države.
Premier je poudaril, da bo do konca gradnje v predor vgrajeno 2300 ton jekla, kar je ekvivalentno teži Eifflovega stolpa. “Naš ‘stolp’ bo sicer ležal pod goro, ampak tudi v tem je simbolika Slovencev. Cenimo naše gore in nič ni nenavadno, če svoj Eifflov stolp postavimo pod goro, ob tem pa bo imel politično, gospodarsko in logistično vrednost. Slovenci znamo živeti z gorami in vemo, da so eden najbolj zahtevnih ekosistemov. Znamo z njimi živeti in jih premagovati,” je dodal premier, ki se je ob tem zahvalil tudi izvajalcu, in sicer turškemu podjetju Cengiz.
Ob tej priložnosti se je premier dr. Golob srečal s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem, s čimer je bil poudarjen meddržavni pomen projekta in njegova vloga v nadaljnji krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo.
Začetek gradnje druge cevi predora Karavanke napreduje kljub začetnim zamudam
Priprave na izgradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke, ki so se začele leta 2016, so po začetnih zapletih zdaj v polnem teku. Po objavi razpisov za izvajalca del decembra 2017 in izbiri izvajalcev, je bila na slovenski strani zaradi pritožb tekmovalcev končna pogodba s turškim podjetjem Cengiz podpisana v januarju 2020, kar je omogočilo uvedbo v delo marca istega leta. Gradnja 3546 metrov dolgega slovenskega dela predora se je tako začela avgusta 2020, kar je skoraj dve leti za avstrijsko stranjo, kjer so delo začeli že septembra 2018.
Na gradbišču je trenutno zaposlenih okoli 150 delavcev podjetja Cengiz. Skupaj s podizvajalci pa število delavcev dosega približno 200 ljudi, ki delajo 24 ur na dan. Po uspešnem preboju v začetku tega leta so zdaj v teku še druga izkopna dela, ki bodo zaključena do konca aprila, sledila bodo zaključna gradbena dela.
Pogodbena vrednost del je bila sprva ocenjena na 98,55 milijona evrov brez DDV, vendar so zaradi podražitev materialov, energentov in gradbene mehanizacije stroški narasli za sedem odstotkov, na 105,97 milijona evrov. Po zaključku gradbenih del bo sledila vgradnja elektrostrojne opreme, z načrtovanim odprtjem nove, vzhodne cevi predora Karavanke za promet do konca leta 2025. Nato se bo obstoječa, zahodna cev zaprla za celovito sanacijo, medtem ko bo promet potekal dvosmerno po novi cevi.
[Vir: Gov.si/STA]; Portal24; Foto: Nebojša Tejić/STA
